Up-104/01

3. 4. 2001

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. z Ž. pri Z. na seji senata dne 3. aprila 2001

s k l e n i l o:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. I Kp 1343/99 z dne 18. 1. 2000 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Krškem št. K 25/97 z dne 15. 10. 1999 se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

1.Okrajno sodišče v Krškem je z izpodbijano sodbo pritožnika spoznalo za krivega kaznivega dejanja goljufije in mu izreklo kazen enega leta in osmih mesecev zapora. Višje sodišče v Ljubljani je pritožnikovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

2.Pritožnik zatrjuje kršitev pravice do varstva osebnih podatkov iz 38. člena Ustave, ki jo utemeljuje s tem, da naj bi policija že v predkazenskem postopku uporabljala protizakonito pridobljen dokaz in sicer pritožnikovo fotografijo, ki naj bi se nahajala v osebnem spisu v KPD Ž. Sodišče naj bi bilo pristransko, ker je sledilo lažnemu pričanju priče, in napačno ugotovilo dejansko stanje. S tem naj bi bila podana kršitev 22. in 23. člena Ustave. Kršena naj bi mu bila tudi pravica do izvajanja dokazov v njegovo korist iz 29. člena Ustave, ker je sodišče zavrnilo njegov dokazni predlog, da se iz drugega sodnega spisa pridobi izpovedbe prič, ki bi potrdile, da ne zna voziti avtomobila, in predlog za postavitev novega izvedenca grafologa.

3.Pritožnik predlaga, naj Ustavno sodišče obravnava ustavno pritožbo pred izčrpanjem izrednega pravnega sredstva. Navaja, da je že 18. 4. 2000 vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, ki pa naj bi jo sodišče samovoljno obravnavalo kot zahtevo za obnovo postopka. Vrhovno sodišče tako ne more obravnavati zahteve za varstvo zakonitosti, dokler se ta procesna napaka ne odpravi.

Predlaga tudi, naj Ustavno sodišče zadrži izvršitev zaporne kazni, ki jo je že začel prestajati, saj po prestani kazni ugotovitev njegove nedolžnosti ne bo imela nikakršnega pomena.

4.Po določbi prvega odstavka 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) se lahko vloži ustavna pritožba šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva. Po drugem odstavku 51. člena ZustS lahko Ustavno sodišče izjemoma odloča o ustavni pritožbi pred izčrpanjem izrednih pravnih sredstev, če je zatrjevana kršitev očitna in če bi z izvršitvijo posamičnega akta nastale za pritožnika nepopravljive posledice.

5.Pritožnik ni izčrpal izrednega pravnega sredstva, saj po njegovih navedbah o vloženi zahtevi za varstvo zakonitosti še ni bilo odločeno. Ustavne pritožba pa tudi ni mogoče obravnavati pred izčrpanjem izrednega pravnega sredstva po drugem odstavku 51. člena ZUstS. Po prvem odstavku 52. člena ZUstS je namreč rok za vložitev ustavne pritožbe 60 dni od vročitve posamičnega akta, zoper katerega je mogoča ustavna pritožba. Ustavno pritožbo zoper izpodbijane akte bi bilo torej mogoče, ob izpolnjenih pogojih iz drugega odstavka 51. člena ZUstS, obravnavati le, če bi bila vložena v roku 60 dni od vročitve izpodbijane sodbe Višjega sodišča. Pritožnik sam navaja, da je zahtevo za varstvo zakonitosti vložil že dne 18. 4. 2000, kar pomeni, da je bil najkasneje takrat seznanjen z izpodbijano sodbo Višjega sodišča v Ljubljani z dne 18. 1. 2000. Ustavno pritožbo pa je vložil dne 9. 1. 2001, torej po preteku 60 dnevnega roka od vročitve akta, zoper katerega bi bila po določbi drugega odstavka 51. člena ZUstS morebiti dovoljena.

6.Ker je ustavna pritožba prepozna, jo je Ustavno sodišče zavrglo.

7.Senat Ustavnega sodišča je ta sklep sprejel na podlagi prve alinee prvega odstavka 55. člena ZUstS in prve alinee 52. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 49/98) v sestavi: predsednica dr. Mirjam Škrk ter člana dr. Zvonko Fišer in dr. Ciril Ribičič.

Predsednica senata:

dr. Mirjam Škrk