Jedro

Vsakdo, ki v upravnem sporu zahteva varstvo svojih pravic in pravnih koristi, mora ves čas postopka izkazovati svoj pravni interes oziroma pravovarstveno potrebo. To pomeni, da mora kot verjetno izkazati, da bi ugoditev njegovi zahtevi pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči, oziroma, da bi si v primeru ugoditve izboljšal svoj pravni položaj.

Na obstoj pravovarstvene potrebe mora sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas trajanja upravnega spora, tudi Vrhovno sodišče v postopku z revizijo.

Ker iz pravnomočnega sklepa o dedovanju med drugim izhaja, da so zakoniti dediči, med njimi prva in druga tožnica iz tega upravnega spora, sklenili nov dedni dogovor, ki ga je CSD odobril, si revidentki v tem upravnem sporu niti z ugoditvijo reviziji ne moreta več izboljšati svojega pravnega položaja, s tem pa tudi ne izkazujeta več pravnega interesa za revizijo zoper izpodbijano sodbo prvostopenjskega sodišča.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Z v uvodu tega sklepa navedeno sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi določbe prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo revidentk zoper odločbo Republike Slovenije, Centra za socialno delo Litija (v nadaljevanju CSD Litija), št. 1203-30/2011-12 z dne 3. 2. 2012 (I. točka izreka sodbe), in odločilo, da vsaka stranka trpi svoje stroške postopka (II. točka izreka sodbe). Prvostopenjski upravni organ je z izpodbijano odločbo na podlagi 10. b. člena v zvezi s 191. členom Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR) odločil, da se ne odobri dedni dogovor, ki ga je za drugo tožnico v tam navedenem zapuščinskem postopku podal tam navedeni skrbnik za poseben primer (1. točka izreka odločbe), in ugotovil, da v tem postopku niso nastali posebni stroški (2. točka izreka odločbe). Tožena stranka je s sklepom in odločbo, št. 12008-1/2012/3 z dne 9. 10. 2012, tam navedene pritožbene postopke združila v en pritožbeni postopek (sklep), pritožbe prve tožnice zoper tam navedene odločbe CSD Litija pa zavrnila kot neutemeljene (odločba).

2. Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe pritrjuje odločitvi upravnih organov, da obravnavani dedni dogovor ni v korist (vseh treh) mladoletnih otrok in te z njim niso bile ustrezno zavarovane, saj so jim zagotovljeni zgolj minimalni deleži, ki niso sorazmerni s premoženjem, ki je predmet dediščine. Glede zmanjšanja dednega deleža na račun preživljanja mladoletnih otrok pa sodišče prve stopnje navaja, da je osnovna obveznost glede preživljanja otrok ob temeljni določbi v 54. členu Ustave RS določena v 123. členu ZZZDR, pri preživninski obveznosti iz 16. člena Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev (v nadaljevanju ZDKG) pa gre za dodatno obveznost, ki pride v poštev le pri dedovanju zaščitene kmetije, kjer je zaradi varovanja celovitosti kmetije predvidena rešitev za primere, ko so med dediči tudi mladoletni otroci zapustnika. Glede obrazložitve in razlogov za odločitev se sodišče prve stopnje strinja s prvostopenjskim in pritožbenim upravnim organom, ter se nanje, če so tožbeni ugovori enaki pritožbenim, tudi sklicuje (drugi odstavek 71. člena ZUS-1).

3. Revidentki vlagata revizijo iz razloga bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu in zmotne uporabe materialnega prava. Njeno dovoljenost utemeljujeta z 2. in 3. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Predlagata, da Vrhovno sodišče reviziji ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasili sta tudi stroške postopka.

4. Tožena stranka na revizijo ni odgovorila.

K I. točki izreka:

5. Revizija ni dovoljena.

6. V obravnavani zadevi je bila izpodbijana odločba izdana, ker je bilo ugotovljeno, da sklenjeni dedni dogovor z dne 22. 12. 2011 ni v korist (vseh treh) mladoletnih dedičev oziroma te z njim niso bile ustrezno zavarovane, saj v dedni delež po zapustniku ni vštet delež na nepremičninah, ki spadajo v sestav zaščitene kmetije, in tudi ne poslovni deleži v gospodarskih družbah.

7. Vsakdo, ki v upravnem sporu zahteva varstvo svojih pravic in pravnih koristi, mora ves čas postopka izkazovati svoj pravni interes oziroma pravovarstveno potrebo. To pomeni, da mora kot verjetno izkazati, da bi ugoditev njegovi zahtevi pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči, oziroma, da bi si v primeru ugoditve izboljšal svoj pravni položaj. Kadar pa si stranka ne more več izboljšati svojega pravnega položaja, preneha tudi pravovarstvena potreba za odločanje v upravnem sporu. Na obstoj pravovarstvene potrebe mora sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas trajanja upravnega spora, tudi Vrhovno sodišče v postopku z revizijo.

8. V četrtem odstavku 83. člena ZUS-1 je določeno, da revizija ni dovoljena, če jo vloži nekdo, ki zanjo nima pravnega interesa.

9. Ne da bi se spuščalo v presojo pravilnosti odločitve in razlogov sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi, Vrhovno sodišče meni, da je pravni interes za revizijo, ki sta ga revidentki sicer imeli ob njeni vložitvi, prenehal. Ob odločanju o reviziji je revizijsko sodišče namreč po vpogledu v javne evidence ugotovilo, da je bil v zapuščinskem postopku po pokojnem možu oziroma očetu revidentk s strani pristojnega sodišča dne 25. 11. 2013 (torej po vložitvi revizije) izdan sklep o dedovanju, št. D 132/2011, ki je postal pravnomočen dne 24. 1. 2014, o čemer pa revidentki Vrhovnega sodišča nista obvestili. Iz tega sklepa o dedovanju med drugim tudi izhaja, da so zakoniti dediči, med njimi prva in druga tožnica iz tega upravnega spora, sklenili nov dedni dogovor, ki ga je CSD odobril. Upoštevaje navedeno si revidentki v tem upravnem sporu niti z ugoditvijo reviziji ne moreta več izboljšati svojega pravnega položaja, s tem pa tudi ne izkazujeta več pravnega interesa za revizijo zoper izpodbijano sodbo prvostopenjskega sodišča. 10. Vrhovno sodišče je tako na podlagi 89. člena ZUS-1 revizijo zavrglo kot nedovoljeno.

K II. točki izreka:

11. Revidentki z revizijo nista uspeli, zato sami trpita svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku in v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).