11. 3. 2016

SKLEP

Senat Ustavnega sodišča je o predlogu, ki ga je vložil Ivan Božičnik, Krško, na seji 11. marca 2016

sklenil:

Predlog za vrnitev v prejšnje stanje v postopku ustavne pritožbe zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. VII Kp 82030/2010 z dne 23. 12. 2014 se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Senat Ustavnega sodišča je s sklepom št. Up-267/15 z dne 15. 5. 2015 na podlagi četrte alineje prvega odstavka 55.b člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) zavrgel ustavno pritožbo, ki jo je pritožnik vložil zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. VII Kp 82030/2010 z dne 23. 12. 2014. Sklep je bil pritožniku vročen 9. 6. 2015.

2.V prošnji za vrnitev v prejšnje stanje z dne 10. 6. 2015 pritožnik navaja, da je "dopolnilno pritožbo" (to vlogo je priložil tudi predlogu za vrnitev v prejšnje stanje) poslal na Okrajno sodišče v Brežice, ki bi jo po njegovem mnenju moralo poslati na Ustavno sodišče. Predlaga, naj Ustavno sodišče zadevo vrne v prejšnje stanje.

3.V skladu s 6. členom ZUstS Ustavno sodišče o vprašanjih postopka, ki niso urejena s tem zakonom, glede na pravno naravo zadeve smiselno uporablja določbe zakonov, ki urejajo postopke pred sodišči. Pritožnik predlaga vrnitev v prejšnje stanje v postopku ustavne pritožbe zoper sklep, ki je bil izdan na podlagi Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 47/13 in 87/14 – v nadaljevanju ZKP), zato je pri odločanju treba uporabiti določbe tega zakona.

4.Pritožniku, ki iz opravičenih razlogov zamudi rok za ustavno pritožbo, Ustavno sodišče ob smiselni uporabi prvega odstavka 89. člena ZKP dovoli vrnitev v prejšnje stanje, če v osmih dneh po prenehanju vzroka, zaradi katerega je zamudil rok, vloži prošnjo za vrnitev v prejšnje stanje in obenem z njo odda tudi pritožbo.

5.Ustavno sodišče je pritožniku po prejemu ustavne pritožbe poslalo dopis št. R-I-65/15 z dne 2. 3. 2015, s katerim ga je pozvalo, naj vlogo v določenem roku ustrezno dopolni, saj je tako nepopolna, da je ni mogoče obravnavati. Hkrati je bil poučen o posledicah, če vloge ne bi ustrezno dopolnil. Pritožnik je Ustavnemu sodišču pravočasno poslal dopolnitev, vendar z njo vloge ni dopolnil v skladu z vsemi zahtevami iz poziva. Zato je Ustavno sodišče njegovo ustavno pritožbo zavrglo

6.Ustavno sodišče torej ustavne pritožbe ni zavrglo zato, ker pritožnik ne bi pravočasno poslal dopolnitve, temveč zato, ker pritožnik z njo ni odpravil ugotovljenih pomanjkljivosti. Pritožnik je identično vlogo, kot v roku za dopolnitev ustavne pritožbe, ponovno predložil tudi predlogu za vrnitev v prejšnje stanje. Ker tako ne gre za položaj, v katerem bi bilo mogoče z vrnitvijo v prejšnje stanje doseči opravo zamujenega procesnega dejanja, je pritožnikov predlog nedovoljen in ga je senat Ustavnega sodišče zavrgel.

7.Senat je sprejel ta sklep na podlagi prvega odstavka 6. člena ZUstS v zvezi s prvim odstavkom 89. člena ZKP ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10 in 56/11) v sestavi: predsednik senata dr. Ernest Petrič ter člana dr. Mitja Deisinger in dr. Jadranka Sovdat. Sklep je sprejel soglasno.

dr. Ernest Petrič

Predsednik senata