Jedro

Razjasnjevalna oblast sodišča ni neomejena. Sodišče mora pri njenem izvajanju najprej upoštevati dolžnost same stranke pri zbiranju trditvenega in dokaznega gradiva. Ta stranki kot subjektu postopka nalaga odgovornost za uveljavljanje svojih pravic. Sodnik mora pri sojenju ravnati tako, da ne ustvarja vtisa, da je bolj naklonjen eni stranki kot drugi. Enakega varstva pravic strank v postopku ni mogoče ločeno obravnavati od pravic nasprotne stranke do učinkovitega pravnega varstva.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v II. in IV. točki izreka potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pritožba zoper II. točko izreka se zavrže. III. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je Okrožno sodišče v Mariboru (v nadaljevanju sodišče prve stopnje) zavrnilo tožbeni zahtevek, po katerem je tožena stranka dolžna izpolniti obveznost iz Dogovora, sklenjenega s tožečo stranko 10. 10. 2007 in sicer, da najde kupca za 10.000 obveznic z oznako PRB9, ki jih ima v lasti tožeča stranka, oziroma, da sama kupi te obveznice po teoretični vrednosti (100% glavnice v višini 1,000.000,00 EUR in obresti). Zavrnilo je tudi zahtevek, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati zakonske zamudne obresti od glavnice v višini 1,000.000,00 EUR 11. 10. 2012 dalje do plačila. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tudi podredni tožbeni zahtevek po katerem je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki 1,000.000,00 EUR (in obresti) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 10. 2012 dalje do plačila. V III. točki izreka je sklenilo, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki 4.327,78 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 10. 2013 dalje do plačila, vse v roku 15 dni. V IV. točki izreka je sklenilo, da tožeča stranka sama krije svoje stroške postopka.

2. Sodbo s pritožbo izpodbija tožeča stranka (v nadaljevanju S. d. d.) in uveljavlja pritožbena razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava.1 Izpodbija II. točko izreka, s katero je sodišče zavrnilo podredni zahtevek, po katerem je tožena stranka dolžna plačati 1,000.000,00 EUR (in obresti), prav tako pa III. točko izreka, ker gre za drugi podredni zahtevek, pri čemer je sodišče prve stopnje v tem delu zahtevku ugodilo, potem ko je odločilo, da ni mogoče ugoditi primarnemu in prvemu podrednemu zahtevku. V tej posledici izpodbija tudi odločitev o pravdnih stroških v IV. točki izreka izpodbijane sodbe. Kot materialnopravno napačno izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje, da Dogovor2 10. 10. 2007 nasprotuje prisilnim predpisom in je zato ničen. Sodišče prve stopnje je to ugotovitev oprlo na določila Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1), ki se nanašajo na ohranjanje osnovnega kapitala in vračilo vložkov in Sklepa o izračunu kapitala bank in hranilnic (v nadaljevanju Sklep), veljavnega v času izdaje obveznic, ki jih pa sodišče prve stopnje napačno uporablja in razume. Dolžniško finančne instrumente je sodišče prve stopnje neutemeljeno uvrstilo v osnovni kapital, v tej posledici pa napačno ugotovilo, da se določila ZGD-1 o varovanju osnovnega kapitala lahko smiselno uporabljajo tudi za varovanje t. i. dodatnega kapitala I, čeprav ta sploh ne predstavlja kapitala v smislu kot ga uporablja ZGD-1. Po določbi 65. člena ZGD-1 bilančna postavka "kapital" ne vključuje podrejenih obveznosti, sicer pa ZGD-1 ne vsebuje nobenega splošnega pravila o varovanju sestavin kapitala kot računovodske kategorije. Napačno je stališče sodišča prve stopnje, da so obveznosti tožene stranke na podlagi Dogovora nasprotovale določilom sklepa in so bile zato nedopustne. Sklep ni predpis, ki bi urejal obligacijska razmerja, pač pa je urejal zgolj poslovanje ene izmed strank, ki je bila takrat še banka. Sklep ni ničesar prepovedoval tožeči stranki, ne določal kakšne pravice tožeče stranke v zvezi z obveznicami PRB9. Edino kar je sklep določal, so bili pogoji, ki so jih morali izpolnjevati dolžniški instrumenti, da jih je banka lahko upoštevala pri izračunu kapitalske obveznosti, npr. kot dodatni Kapital I. Sicer pa je sklep podzakonski akt, ki ga je sprejela Banka Slovenije (v nadaljevanju BS). Podzakonski akti pa lahko posegajo v pravice samo, če poseg temelji na kakšen zakonskem pooblastilu. BS ni imela pooblastila za sprejetje predpisa, ki bi prepovedoval sklenitev Dogovora ne za eno ne za drugo stranko. Položaj prodanih obveznic je po mnenju tožeče stranke treba razumeti tako, da tudi če je tožeča stranka kupila obveznice pod pogoji iz Prospekta izdaje obveznic P. d. d.,3 ti pogoji ne zavezujejo več, kolikor so v nasprotju s kasneje sklenjenim Dogovorom. Slednji je omogočil tožeči stranki, da zahteva od tožene stranke odkup obveznic po teoretični vrednosti 1.000.000,00 EUR. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da ugodi podrednemu zahtevku za plačilo 1,000.000,00 EUR z obrestmi.

3. Tožena stranka ni odgovorila na pritožbo.

4. Sodba sodišča prve stopnje je bila izdana pred začetkom uporabe Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-E)4, zato se glede na določbo prvega in tretjega odstavka 125. člena ZPP-E v tem postopku uporabljajo pravila ZPP veljavna pred uveljavitvijo ZPP-E. 5. Sodišče druge stopnje preizkusi sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena tega zakona in na pravilno uporabo materialnega prava. Po preizkusu izpodbijane sodbe v mejah pritožbenih razlogov in po uradni dolžnosti sodišče druge stopnje ugotavlja, da pritožbeni razlogi niso utemeljeni, sodišče prve stopnje pa ni zagrešilo tistih procesnih kršitev, na katere mora sodišče druge stopnje paziti po uradni dolžnosti, pravilno pa je uporabilo relevantne določbe materialnega prava.

Ad I. K bistveni kršitvi določb pravdnega postopka:

6. Tožeča stranka očita sodišču prve stopnje bistveno kršitev določb pravdnega postopa, ker je opustilo materialno procesno vodstvo, ker tožeči stranki v zvezi z uveljavljenim odškodninskim zahtevkom ni pojasnila, da so njene navedbe o odločilnih dejstvih nepopolne in je zato ravnalo v nasprotju z 285. členom ZPP.5

7. Kršitev materialno procesnega vodstva po 285. členu ZPP je bistvena kršitev relativne narave6, za katero mora stranka pojasniti, kako je vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe. Tožeča stranka v pritožbi navaja in uveljavlja, da je kršitev materialno procesnega vodstva vplivala na pravilnost izpodbijane sodbe, ker je bila prekludirana pri navajanju relevantnih okoliščin za ugotavljanje odškodninske odgovornosti, ki so ob pravilni uporabi materialnega prava odločilne za odločitev v zadevi.

8. Razjasnjevalna oblast sodišča ni neomejena. Sodišče mora pri njenem izvajanju najprej upoštevati dolžnost same stranke pri zbiranju trditvenega in dokaznega gradiva. Ta stranki kot subjektu postopka nalaga odgovornost za uveljavljanje svojih pravic. Sodnik mora pri sojenju ravnati tako, da ne ustvarja vtisa, da je bolj naklonjen eni stranki kot drugi. Enakega varstva pravic strank v postopku pa ni mogoče ločeno obravnavati od pravic nasprotne stranke do učinkovitega pravnega varstva. Sodišče zato ne sme iti tako daleč, da bi se poistovetilo s stranko tako, da bi na primer samo zapolnilo vrzeli v njenih dejanskih navedbah; oblikovalo pravilen tožbeni zahtevek ali se z razkritjem pravnega pogleda pretvorilo v njenega odvetnika. Materialno procesno tako ni namenjeno šolskemu pravnemu poučevanju pooblaščencev pravdnih strank in tudi ni potrebno tedaj, ko že procesna dejanja nasprotne stranke opravijo enako vlogo.7

9. Sodišče prve stopnje je svojo razjasnjevalno dolžnost (materialno procesno vodstvo) v obravnavani zadevi opravilo. Tožena stranka je na pomanjkljivo trditveno in dokazno breme glede uveljavljene odškodninske odgovornosti tožečo stranko opozorila v pripravljalni vlogi 5. 3. 2014.8 Ne glede na dejstvo, da je tožečo stranko na pomanjkljivo trditveno in dokazno podlago glede zatrjevane odškodninske odgovornosti opozorila (že) tožena stranka, je sodišče prve stopnje v okviru materialno procesnega vodstva na to opozorilo tožečo stranko na glavni obravnavi 12. 3. 2014.9 Pooblaščenka tožeče stranke je na izrecno vprašanje sodnice, „ali bo glede na navedbe tožene stranke v njeni pripravljalni vlogi glede podrednega tožbenega zahtevka oziroma elementov odškodninske odgovornosti, torej trditveno podlago v tej smeri dopolnila, pooblaščenka pove da ne“. Okoliščine zatrjevane odškodninske odgovornosti je tožeča stranka pojasnila šele v pripravljalni vlogi 9. 5. 201710, torej po prvem naroku za glavno obravnavo, na katerem je bila ustno opozorjena na posledice prepoznega navajanja novih dejstev in predlaganja novih dokazov.11 Več kot je sodišče prve stopnje storilo v okviru materialno procesnega vodstva, ni bilo dolžno storiti, saj bi sicer v nasprotnem prekoračilo svoje pooblastilo, ki ga ima v okviru razjasnjevalne dolžnosti (materialno procesno vodstvo). Pritožbeni očitek v smeri relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka se tako izkaže za neutemeljen in je podredni tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka zahtevala plačilo škode, sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo (II. točka izreka izpodbijane sodbe).

Ad II. K pritožbenemu razlogu zmotne uporabe materialnega prava:

10. Napačna uporaba materialnega prava je podana, če sodišče ni uporabilo določb materialnega prava, ki bi jih moralo uporabiti, ali če jih ni uporabilo pravilno.12 Glede na pravilno ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožeča stranka ni pravočasno navedla dejstev in predložila dokazov za zatrjevano poslovno odškodninsko odgovornost tožene stranke (predpostavke odškodninske odgovornosti), na kar jo je sodišče prve stopnje opozorilo in pozvalo v okviru materialno procesnega vodstva, je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo in zahtevek v II. točki izreka sodbe pravilno zavrnilo, ker tožeča stranka ni ob izkazala predpostavk obstoja poslovne odškodninske odgovornosti tožene stranke (škodo in vzročno zvezo).13 K pritožbi zoper IV. točko izreka izpodbijane sodbe:

11. Sodišče prve stopnje je v IV. točki izreka izpodbijane sodbe toženi stranki naložilo plačilo zneska 4.327,78 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16.10.2013 dalje do plačila, vse v roku 15 dni. V tem delu je tožeča stranka z zahtevkom uspela. Ker se je zoper sodbo pritožila samo tožeča stranka, se sodba ne spremeniti v njeno škodo, zato je sodišče druge stopnje pritožbo zoper III. točko izreka izpodbijane sodbe zavrglo.14 O stroških:

12. O priglašenih pritožbenih stroških je odločeno, da jih krije tožeča stranka sama, ker s pritožbo ni bila uspešna.15 1 1. in 3. točka prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) 2 Priloga pod A4 3 Priloga pod A2 4 Uradni list RS št. 10/2017 5 Predsednik senata postavlja vprašanja in skrbi na drug primeren način, da se pred obravnavo ali med njo navedejo vsa odločilna dejstva, da se dopolnijo nepopolne navedbe strank o pomembnih dejstvih, da se ponudijo ali dopolnijo dokazila, ki se nanašajo na navedbe strank, in sploh da se dajo vsa potrebna pojasnila, da se ugotovita sporno dejansko stanje in sporno pravno razmerje, ki sta pomembni za odločbo. 6 Bistvena kršitev določb pravdnega postopka je podana, če sodišče med postopkom ni uporabilo kakšne določbe tega zakona ali jo je uporabilo nepravilno, pa bi lahko to vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe (prvi odstavek 339. člena ZPP). 7 III Ips 46/2010 8 L. št. 26 9 L. št. 27-28 10 L. št. 48 - 51 11 Sodišče lahko strankam pred pripravljalnim narokom ali na njem, kot tudi pred ali med glavno obravnavo s pisnim pozivom ali ustno na naroku naloži, da v roku, ki ga določi, odgovorijo na posamezna vprašanja glede okoliščin, ki so pomembne za odločitev, da dopolnijo ali dodatno obrazložijo svoje predhodne navedbe, predlagajo dodatne dokaze, predložijo listine, na katere so se sklicevale, se izjavijo o izvedenskem mnenju ali drugih izvedenih dokazih, podajo pisne izjave prič, se izjavijo o navedbah nasprotne stranke, podajo svoja pravna naziranja ali predložijo sodne odločbe glede sodne prakse, na katere se sklicujejo. 12 341. člen ZPP 13 239. člen Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) 14 359. člen ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 343. člena ZPP 15 Prvi odstavek 165. člena ZPP