Jedro

Tožnica je šele 18. 8. 2008 izvedela, da bi morali biti zneski zaostankov plač upoštevani pri odmeri pokojnine, zato je predlog za obnovo postopka, ki ga je vložila istega dne, vložen v zakonskem subjektivnem roku in ga je toženec neutemeljeno zavrgel kot prepoznega.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odpravilo odločbi toženca št. ... z dne 10. 12. 2008 in z dne 12. 1. 2009 ter naložilo tožencu, da o predlogu tožnice za obnovo postopka z dne 18. 8. 2008 odloči v roku 30-ih dni.

Zoper sodbo je pritožbo vložil toženec zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Meni, da je z izpodbijano sodbo z vidika dokazne vrednosti izpoved tožnice nepravilno ocenjena. Tožnica je odločbo z dne 22. 5. 2007, s katero ji je bila priznana pravica do starostne pokojnine, prejela 4. 6. 2007 z vsemi prilogami o odmeri pokojnine. Zato je bila že ob upokojitvi seznanjena in je razpolagala z vsemi podatki o plačah in nadomestilih, ki so bile upoštevane pri izračunu pokojninske osnove. Razen tega je bil tožnici že leta 2005 opravljen predhodni variantni izračun pokojnine, v katerem je bila tudi nesporno seznanjena s podatki, ki so bili upoštevani pri izračunu pokojninske osnove. Da je tožnica prejela izplačilo iz naslova zaostalih plač, je vedela že ob upokojitvi, saj to izhaja tudi iz njenih tožbenih navedb. Vztraja, da je tožnica že ob upokojitvi vedela za zaostale plače in je imela tudi možnost preveriti, če so bile upoštevane pri odmeri in priznanju pravice do pokojnine. Tožnica tudi ni zatrjevala, da ni vedela, kaj ji je bilo všteto v pokojninsko osnovo, temveč, da ni vedela, da se zaostanki plač, za katere je prejela lastninski certifikat, vštejejo v pokojninsko osnovo. To pa po mnenju toženca pomeni, da gre že za materialnopravno presojo, kar pa ni več stvar presoje glede pričetka teka enomesečnega subjektivnega roka, to je od dneva, ko je mogla navesti nova dejstva oziroma uporabiti nove dokaze, kot je to določeno v 1. točki 1. odstavka 263. člena ZUP. Glede na to, da je v obnovi postopka kot novo dejstvo in dokaz tožnica želela uveljaviti zaostanke plač, bi to lahko storila le v roku enega meseca od dneva, ko se je upokojila.

V odgovoru na pritožbo tožnica nasprotuje pritožbenim navedbam in dodatno navaja, da so zaostanki plač, ki niso bili zajeti na obrazcih M4 nova dejstva zanjo, kot tudi za toženca, saj sicer ne bi šele po njenem dopisu poizvedoval pri njenem bivšem delodajalcu A. o zaostankih plač. Meni, da je sodišče prve stopnje pravilno razsodilo in da je pritožba toženca neutemeljena.

Pritožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje enkrat že odločilo s sodbo opr. št. Ps 371/2009 z dne 29. 6. 2010, s katero je odpravilo odločbi toženca št. ... z dne 12. 1. 2009 in z dne 10. 12. 2008 in naložilo tožencu, da tožnici izda novo odločbo o odmeri pokojnine v roku 30-ih dni po pravnomočnosti sodbe. Sodišče prve stopnje je s sodbo opr. št. Psp 373/2010 z dne 16. 9. 2010 toženčevo pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje. Vrhovno sodišče Republike Slovenije pa je s sklepom VIII Ips 319/2010 z dne 23. 1. 2012 reviziji, ki jo je vložil toženec, ugodilo in sodbi sodišč prve in druge stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Vrhovno sodišče Republike Slovenije je v citiranem sklepu poudarilo, da je bila predmet spora dokončna odločba toženca o zavrženju predloga za obnovo postopka, končanega z odločbo toženca z dne 22. 5. 2007 in da sodišči nista odločali o zakonitosti tiste in take odločbe, kakršna je bila predmet spora in o kakršnih bi morali odločiti v skladu s 63. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004, v nadaljevanju ZDSS-1). Sodišču prve stopnje je naložilo, da v ponovljenem postopku odloči o tožničinem tožbenem zahtevku in presodi o pravilnosti in zakonitosti dokončne odločbe toženca o zavrženju predloga za obnovo postopka. Pri tem bo moralo upoštevati trditve in dokaze tožnice o tem, katero dejstvo uveljavlja kot obnovitveni razlog in kdaj je za ta razlog izvedela in po potrebi na podlagi dopolnjenega dokaznega postopka ponovno odločiti o izpodbijani dokončni odločbi.

Po ponovljenem dokaznem postopku je sodišče prve stopnje zaslišalo tožnico, ki je izpovedala, da ni vedela, ali je toženec upošteval zaostanke plač v pokojninsko osnovo in da je dne 18. 8.2008 od svojega bivšega sodelavca A. izvedela, da se morajo zaostanki plač upoštevati v pokojninsko osnovo. Toženca je zato z vlogo z dne 18. 8. 2008 zaprosila, da ji pojasni, ali je pri oblikovanju pokojninske osnove upošteval tudi zaostanke plač. Nato pa je v pritožbenem postopku predložila še dopis A. d.o.o. z dne 16. 12. 2008. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenega dokaznega postopka prišlo do drugačnega zaključka kot v izpodbijani odločbi toženec. Tožnica naj bi šele 18. 8. 2008 izvedela, da bi morali biti sporni zneski upoštevani pri odmeri pokojnine in da ni vedela tega, potrjuje tudi obvestilo bivšega delodajalca z dne 16. 12. 2008, v katerem je pojasnil, da zneski zaostankov plač pomotoma niso bili zajeti v obrazec M4, s katerimi so delodajalci sporočali tožencu podatke o plačah. To pa so razlogi, zaradi katerih je sodišče prve stopnje zaključilo, da je tožnica predlog za obnovo postopka, kot ga je okvalificiral toženec in čemur tudi tožnica ni nasprotovala, dne 18. 8. 2008 vložila v z zakonom določenem subjektivnem roku.

Iz vloge, ki jo je tožnica naslovila na toženca 18. 8.2008, toženec pa jo je prejel 19. 8. 2008, je razvidno, da tožnica za dejstvo, ali se v pokojninsko osnovo vštevajo zaostanki plač ni vedela. S citiranim dopisom je toženca prosila, naj ji pojasni, ali je pri oblikovanju pokojninske osnove upošteval tudi zaostanke plač za navedeno obdobje. Takoj, ko je izvedela, da se pri oblikovanju pokojninske osnove upoštevajo tudi zaostanki plač, je na toženca naslovila vlogo.

Iz razloga, ker naj bi tožnica zamudila 30-dnevni subjektivni rok, toženec ni mogel zavreči predloga za obnovo postopka. Sodišče prve stopnje je utemeljeno izpodbijani odločbi kot nezakoniti odpravilo in zadevo vrnilo tožencu v skladu z določbo 82. člena ZDSS-1, da v roku 30-ih dni odloči o predlogu tožnice za obnovo postopka na podlagi njene vloge z dne 18. 8. 2008. Sodišče prve stopnje je verjelo tožnici, da ni vedela, ali so se ji zaostanki plač všteli v pokojninsko osnovo, saj je prav to vprašanje zastavila tožencu v svoji vlogi. Po drugi strani pa podatki o zaostankih plač niso bili zajeti na obrazcih M4, na katerih delodajalci sporočajo podatke o plačah.

Ker so pritožbene navedbe neutemeljene, izpodbijana sodba pa pravilna in zakonita, je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 353. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) toženčevo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.