U-I-361/96

21. 10. 1999

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Vinogradniško - vinarske zadruge Bizeljsko - Brežice, z.o.o., Bizeljsko, ki jo zastopa Drago Šribar, odvetnik v Brežicah, na seji dne 21. oktobra 1999

s k l e n i l o :

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 57. člena Zakona o zadrugah se v delu, ki se nanaša na obvezno razlago B razdelka "Vinske kleti" seznama podjetij (Uradni list RS, št. 13/92, 7/93, 22/94 in 35/96), zavrne.

O b r a z l o ž i t e v

1.Pobudnica izpodbija v izreku navedeno določbo, ker naj bi bila v nasprotju z Zakonom o zadrugah (v nadaljevanju: ZZ) in z namenom same določbe 57. člena. Navaja, da določba v izpodbijanem delu omejuje sodelovanje kooperantov le na pridelavo grozdja in njegovo tehtanje pri prevzemu, kar naj bi bilo v nasprotju s pogodbenimi določili med zavezancem in kooperanti ter v nasprotju s strokovnimi pravili. Izpodbijana ureditev naj bi ne bila strokovna, temveč politična in naj bi pomenila "neumesten poseg zakonodajalca v sodno sfero".

2.Na podlagi 57. člena ZZ imajo pravico do lastninjenja podjetja oziroma dela podjetja s seznama zadružne organizacije in organizacije kooperantov, ki so od 1. 1. 1986 do 31. 12. 1990 na podlagi pogodb proizvodno sodelovale s podjetjem oziroma z delom podjetja s seznama, ki je sestavni del tega zakona. V B. razdelku tega seznama so navedene "Vinske kleti". Točka 4 pa se nanaša na predelovalno klet Šentlenart podjetja Vino Bizeljsko Brežice, Cesta prvih borcev 5, Brežice.

3.Iz obrazložitve predloga besedila obvezne razlage (Poročevalec DZ, št. 53/95) je razvidno, da se predelovalna klet Šentlenart nahaja v sestavi Proizvodnega obrata Šentlenart, ki je tudi formalno organizacijski del podjetja Vino Bizeljsko Brežice. Obvezna razlaga opredelitve "predelovalne kleti Šentlenart" podjetja Vino Bizeljsko Brežice naj bi odpravila nejasnosti o pomenu tega dela določbe 57. člena ZZ.

4.Obvezna razlaga je, ne glede na njen kasnejši sprejem, del zakona od njegove uveljavitve. Sama zase ne more biti predmet presoje ustavnosti, ker le ugotavlja pravi smisel zakona oziroma zakonske določbe, na katero se nanaša. V primeru, da bi zakonodajalec dal zakonski normi vsebino, ki je norma ob njeni uveljavitvi ni imela, ne bi šlo za obvezno razlago, temveč za spremembo oziroma dopolnitev zakona, ki pa je lahko predmet presoje ustavnosti. V obravnavani zadevi ne gre za tak primer, zato bi bila lahko predmet presoje le določba 57. člena ZZ, seveda v tistem svojem pomenu, ki ga je z obvezno razlago določil zakonodajalec.

5.Glede na zatrjevane nepravilnosti izpodbijane ureditve Ustavno sodišče pojasnjuje, da ni pristojno odločati o medsebojni skladnosti zakonov ali zakonskih norm. Ustavno sodišče je pristojno ocenjevati ali nasprotja znotraj pravnega reda ne kršijo načel pravne države (2. člen Ustave) in ali je izpodbijana zakonska ureditev kot taka, glede vsebine, ki jo ureja, skladna z Ustavo. Kolikor se navedbe pobudnice nanašajo na vprašanje medsebojne (ne)skladnosti znotraj ZZ, torej ne morejo biti predmet ustavnosodne presoje.

6.Iz pobudničine vloge izhaja, da naj bi bila izpodbijana ureditev, zaradi poseganja zakonodajalca v sodno vejo oblasti, v nasprotju z drugim odstavkom 3. člena Ustave. Med ustavnimi pooblastili, prepovedmi in zapovedmi o tem, kaj zakonodajalec sme, česa ne sme in kaj mora pravno urejati, ni določb, ki bi zakonodajalcu določale ali omejevale bolj ali manj abstraktno oziroma konkretno urejanje družbenih razmerij. Odločitev o tem sodi v polje proste presoje zakonodajalca. Kljub temu, da je po stališču pravne teorije splošnost ena izmed bistvenih lastnosti zakona, izpodbijana ureditev zgolj zaradi tega ne more pomeniti neustavnega poseganja zakonodajalca v sodno vejo oblasti. Zato je Ustavno sodišče pobudo zavrnilo kot očitno neutemeljeno.

7.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS) v sestavi: predsednik Franc Testen ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, dr. Miroslava Geč - Korošec, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Lojze Ude, dr. Mirjam Škrk in dr. Dragica Wedam - Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.

P r e d s e d n i k :

Franc Testen