Jedro

Tožnica je s tožbo uveljavljala ugotovitev lastninske pravice na nepremičnini zoper devet tožencev, ki so zemljiškoknjižni lastniki te nepremičnine. Toženci kot solastniki niso enotni sosporniki, temveč formalni in navadni sosporniki, saj je mogoče spor rešiti na različen način za vsakega od njih v okvirih njihovih solastninskih deležev (2. točka prvega odstavka 191. člena ZPP). Po pravilu iz drugega odstavka 41. člena ZPP se tako dovoljenost revizije presoja po vrednosti posameznega dela tožbenega zahtevka, ki odpade na vsakega posameznega toženca, in ne po seštevku njihovih vrednosti.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Vsaka stranka sama krije svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

**O dosedanjem poteku postopka**

1. Tožnica je v obravnavanem postopku vložila tožbo za ugotovitev njenega lastništva nepremičnine parc. št. 2002/2 k. o. .... Tožbo je vložila zoper devet tožencev, ki so v zemljiški knjigi vpisani kot solastniki navedene nepremičnine.

2. Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku v celoti ugodilo in ugotovilo, da je tožnica lastnica sporne nepremičnine (I. točka izreka). Tožencem je naložilo, da morajo tožnici solidarno povrniti njene pravdne stroške v znesku 3.405,74 EUR (II. točka izreka).

3. Pritožbeno sodišče je pritožbi prvega toženca in preostalih tožencev zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (I. točka izreka). Odločilo je še o stroških pritožbenega postopka (II. točka izreka).

4. Zoper sodbo sodišča druge stopnje prvi toženec vlaga revizijo, in sicer zaradi zmotne uporabe materialnega prava in kršitve pravice do pritožbe. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da se tožbeni zahtevek zavrne, podrejeno pa predlaga razveljavitev sodb nižjih sodišč in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

5. Revizija je bila vročena tožnici, ki je v odgovoru predlagala zavrnitev revizije. Priglasila je stroške za sestavo odgovora na revizijo.

**O dovoljenosti revizije**

6. Revizija ni dovoljena.

7. Novela ZPP-E, ki je pričela veljati 14. 9. 2017, v prehodni določbi tretjega odstavka 125. člena določa, da se postopek, ki se je začel pred začetkom uporabe te novele, pred sodiščem druge stopnje in pred Vrhovnim sodiščem nadaljuje po določbah noveliranega zakona le, če je odločba, s katero se postopek pred sodiščem prve stopnje konča, izdana po začetku uporabe tega zakona. V obravnavanem primeru je bil postopek pred sodiščem prve stopnje končan 30. 5. 2017, zato je Vrhovno sodišče o procesnih vprašanjih odločilo na podlagi besedila zakona, ki je veljalo pred uveljavitvijo novele ZPP-E. 8. 367. člen ZPP je tako v drugem odstavku določal, da je revizija v premoženjskih sporih dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000,00 EUR. Če uveljavlja tožeča stranka v tožbi več zahtevkov, ki imajo različno podlago ali se uveljavljajo zoper več tožencev, se po drugem odstavku 41. člena ZPP pravica do revizije presoja po vrednosti vsakega posameznega zahtevka.

9. Tožnica je s tožbo uveljavljala ugotovitev lastninske pravice na nepremičnini zoper devet tožencev, ki so zemljiškoknjižni lastniki te nepremičnine. Toženci kot solastniki niso enotni sosporniki, temveč formalni in navadni sosporniki, saj je mogoče spor rešiti na različen način za vsakega od njih v okvirih njihovih solastninskih deležev (2. točka prvega odstavka 191. člena ZPP). Po pravilu iz drugega odstavka 41. člena ZPP se tako dovoljenost revizije presoja po vrednosti posameznega dela tožbenega zahtevka, ki odpade na vsakega posameznega toženca, in ne po seštevku njihovih vrednosti.

10. Tožnica je vrednost spornega predmeta v tožbi opredelila z zneskom 50.000,00 EUR, prvi toženec pa takšni vrednosti ni oporekal. Vrednost spornega predmeta za prvega toženca glede na njegov 5/24 solastniški delež na sporni nepremičnini znaša 10.416,67 EUR, kar ne presega revizijskega praga za dovoljenost revizije. Drugačne razlage ne narekujeta niti določbi prvega odstavka 41. člena in petega odstavka 367. člena ZPP, ki se nanašata na objektivno, ne pa subjektivno kumulacijo zahtevkov in tako ne povzročita seštevanja vrednosti posameznih zahtevkov zoper navadne sospornike.1 **Odločitev o reviziji**

11. Revizija po obrazloženem ni dovoljena in jo je Vrhovno sodišče zavrglo (377. člen ZPP).

**O stroških revizijskega postopka**

12. Prvi toženec ni upravičen do povrnitve stroškov, saj je bila njegova revizija nedovoljena (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Do povrnitve priglašenih stroškov za sestavo odgovora na revizijo ni upravičena niti tožnica, ker je na nedovoljeno revizijo po nepotrebnem vsebinsko odgovorila (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP).

1 Primerjaj denimo sklepe Vrhovnega sodišča II Ips 27/2017 z dne 4. 10. 2018, II Ips 278/2017 z dne 14. 12. 2017, II Ips 314/2015 z dne 20. 4. 2017, II Ips 319/2014 z dne 19. 5. 2016, II Ips 44/2013 z dne 14. 3. 2013 in druge.