Jedro

Različno kot pri odločbi o premoženjsko pravnem zahtevku, ko je lahko oškodovanec po drugem odstavku 105. člena ZKP napoten na pravdo tudi v primeru, ko je bil obdolženec spoznan za krivega, sta odločba o ugotovljenem kaznivem dejanju in krivdi ter odločba o odvzemu premoženjske koristi, zaradi zahteve iz prvega odstavka 74. člena KZ-1, po kateri nihče ne more obdržati premoženjske koristi, ki je bila pridobljena s kaznivim dejanjem ali zaradi njega, neločljivo povezani. Glede na to morata biti odločba o ugotovljenem kaznivem dejanju in krivdi ter odločba o odvzemu premoženjske koristi skupaj ali hkrati neizpodbojni, sicer nobene izmed njiju ni mogoče izvršiti.

Izrek

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrže.

Obrazložitev

A.

1.Okrožno sodišče v Kranju je s sodbo II K 57681/2021 z dne 1. 3. 2023 obsojenega A. A. spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja goljufije po prvem in tretjem odstavku 211. člena v zvezi z 20. členom Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) ter mu izreklo kazen eno leto zapora. Po 105. členu Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) je oškodovancem delno prisodilo premoženjskopravne zahtevke, ki jih je obsojenec dolžan plačati solidarno z B. B., v presežku pa so bili bili oškodovanci s premoženjskopravnimi zahtevki napoteni na pravdo. Obsojencu je bil po 74. in 75. členu KZ-1 odvzet znesek 8.900,00 EUR, ki bo izplačan oškodovancem. Obsojenec je bil po četrtem odstavku 95. člena ZKP oproščen vrnitve stroškov kazenskega postopka od 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP ter plačila sodne takse in potrebnih oškodovančevih izdatkov ter nagrade in potrebnih izdatkov njihovih pooblaščencev.

2.Višje sodišče v Ljubljani je s sodbo in sklepom II Kp 57681/2021 z dne 11. 10. 2023 delno ugodilo pritožbi obsojenčevega zagovornika in tudi po uradni dolžnosti spremenilo odločbo o ugotovljenem kaznivem dejanju in krivdi tako da je poseglo v del dejanskega opisa kaznivega dejanja v izreku prvostopenjske sodbe, ki mu je po prvem odstavku 56. člena KZ-1 dodalo še odločbo o štetju pridržanja obsojenca od 25. 10. 2021 od 7.10 ure do 25. 10. 2021 do 18.35 ure, odločbi o premoženjskopravnem zahtevku in odvzemu denarja pa razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V ostalem je bila pritožba zavrnjena kot neutemeljena, prvostopenjska sodba pa v nespremenjenih in nerazveljavljenih delih potrjena.

3.V zadevi je nato obsojenčev zagovornik vložil zahtevo za varstvo zakonitosti. Vložil jo je, uveljavljajoč vse izpodbojne razloge od 1. do 3. točke prvega odstavka 420. člena ZKP s predlogom, da Vrhovno sodišče napadeno odločbo spremeni tako, da obsojenca obtožbe oprosti, ali da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

4.Na vloženo zahtevo je odgovoril vrhovni državni tožilec dr. Jože Kozina, ki meni, da uveljavljene kršitve zakona niso podane in da je v delu zahteve zatrjevano zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, ki z zahtevo za varstvo zakonitosti ne more biti izpodbijano. Vrhovnemu sodišču zato predlaga, da zahtevo zavrne kot neutemeljeno.

5.Vrhovno sodišče je odgovor poslalo obsojencu in zagovorniku. Obsojencu je bil odgovor poslan dvakrat, vendar obsojenec poštne pošiljke v nobenem primeru ni dvignil. Obsojenčev zagovornik se po prejetem odgovoru, o mnenju in predlogu iz odgovora vrhovnega državnega tožilca ni izjavil.

B.

6.Zahtevo za varstvo zakonitosti je po prvem odstavku 420 člena ZKP mogoče vložiti po pravnomočno končanem kazenskem postopku. Izjema so primeri iz četrtega odstavka 420. člena ZKP, ko je bila zahteva za varstvo zakonitosti vložena zoper pravnomočno odločbo o odreditvi pripora, razen v primeru, ko je pripor odredilo Vrhovno sodišče, zoper pravnomočno odločbo o podaljšanju pripora pa le v primeru podaljšanja s sklepom senata Vrhovnega sodišča in v primeru podaljšanja po vložitvi obtožnice. Kazenski postopek je pravnomočno končan, ko je sodna odločba po prvem odstavku 129. člena ZKP neizpodbojna in nato po drugem odstavku tega člena še izvršljiva (prim. sklep Vrhovnega sodišča I Ips 46408/2010 z dne 26. 11. 2015). Možno je tudi, da je sodna odločba neizpodbojna in izvršljiva zgolj v delu, vendar velja to v primerih, ko ta del sodne odločbe v odločilnem ni povezan s katerim drugim delom, ki je še vedno izpodbojen in posledično neizvršljiv (sklep Vrhovnega sodišča I Ips 31593/2011 z dne 28. 6. 2018.).

Ker je po povzetem prvostopenjska sodba v delu z odločbo o ugotovljenem kaznivem dejanju in krivdi neizpodbojna, v delu z odločbo o premoženjsko pravnih zahtevkih in o odvzemu premoženjske koristi pa ne, je Vrhovno sodišče moralo pred vsebinskim preizkusom izpodbojnih razlogov v zahtevi za varstvo zakonitosti, oba dela primerjati in ugotoviti, ali je mogoče prvostopenjsko sodbo izvršiti vsaj v neizpodbojnem delu oziroma, ali sta dela v prvostopenjski sodbi tako medsebojno povezana, da njena izvršitev niti v navedenem neizpodbojnem delu ni možna.

Različno kot pri odločbi o premoženjsko pravnem zahtevku, ko je lahko oškodovanec po drugem odstavku 105. člena ZKP napoten na pravdo tudi v primeru, ko je bil obdolženec spoznan za krivega, sta odločba o ugotovljenem kaznivem dejanju in krivdi ter odločba o odvzemu premoženjske koristi, zaradi zahteve iz prvega odstavka 74. člena KZ-1, po kateri nihče ne more obdržati premoženjske koristi, ki je bila pridobljena s kaznivim dejanjem ali zaradi njega, neločljivo povezani. Glede na to morata biti odločba o ugotovljenem kaznivem dejanju in krivdi ter odločba o odvzemu premoženjske koristi skupaj ali hkrati neizpodbojni, sicer nobene izmed njiju ni mogoče izvršiti. Odločbe o odvzemu premoženjske koristi zato, ker je pogojena z odločbo o ugotovljenem kaznivem dejanju in krivdi, odločbe o ugotovljenem kaznivem dejanju in krivdi pa zato, ker ji mora odločba o odvzemu premoženjske koristi obvezno slediti. Pomeni, da je prvostopenjska sodba v danem primeru, v odločbi o ugotovljenem kaznivem dejanju in krivdi, zaradi izpodbojnosti odločbe o odvzemu premoženjske koristi še vedno neizvršljiva, kazenski postopek pa ni pravnomočno končan, ampak še zmeraj traja.

7.Po obrazloženem zahteva za varstvo zakonitosti ne izpolnjuje navedenega pogoja iz prvega odstavka 420. člena ZKP in jo je Vrhovno sodišče pred vsebinskim preizkusom po drugem odstavku 423. člena ZKP zavrglo.

Zveza: