Prekrivanje kamer v stanovanju s strani oskrbovalk

Datum

18.05.2026

Številka

07121-1/2026/471

Kategorije

Video in avdio nadzor, Informiranje posameznika

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po e-pošti prejel vaše zaprosilo za mnenje. Navajate, da ste v mamini sobi namestili kamero, s katero je seznanjena in z njo soglaša. Kamera pokriva le sobo, postavljena je izključno zaradi mamine varnosti in omogoča le vpogled v živo, posnetki pa se ne shranjujejo. Pred nekaj časa so začele oskrbovalke kamero prekrivati in vam s tem onemogočati vpogled v stanovanje za celoten čas njihovega obiska.

Onemogočanje vpogleda v mamino stanje in počutje se vam zdi nesprejemljivo, menite, da je sporen oz. nezakonit način ravnanja javnega zavoda, ki si brez utemeljitve jemlje pravico poseganja v zasebno lastnino. Prosite nas za naše mnenje in možne ukrepe, ki jih lahko usmerite na javni zavod.

* * *

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, 40/25 – ZInfV-1 in 10/26 – ZP-1L, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

IP vam lahko glede na svoje pristojnosti svetuje samo glede obdelave osebnih podatkov, ne more pa vam svetovati o ukrepih, ki bi jih lahko sprejeli zaradi poseganja v zasebno lastnino. Predlagamo vam, da v zvezi s tem skušate doseči dogovor z javnim zavodom oz. oskrbovalkami.

V zvezi z obdelavo osebnih podatkov poudarjamo, da se Splošna uredba ne uporablja za obdelavo osebnih podatkov s strani fizične osebe med potekom popolnoma osebne ali domače dejavnosti. Kljub temu pa opozarjamo, da lahko neupravičeno slikovno snemanje brez soglasja in če se s tem občutno poseže v zasebnost posameznika pomeni tudi kaznivo dejanje po 138. členu Kazenskega zakonika. Zaradi navedenega bi po mnenju IP morali kot upravljavec pridobiti soglasje tako mame, kakor tudi oskrbovalke. Tudi če v konkretnem primeru ne bi šlo za občutni poseg v zasebnost posameznika, bi morali biti posamezniki o videonadzoru vsaj obveščeni.

Obrazložitev

Uvodoma poudarjamo, da IP izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati.

V okviru nezavezujočega mnenja vam lahko podamo zgolj splošna pojasnila in priporočila.

IP vam lahko glede na svoje pristojnosti svetuje glede obdelave osebnih podatkov, ne more pa vam svetovati o ukrepih, ki bi jih lahko sprejeli zaradi poseganja v zasebno lastnino. Predlagamo vam, da v zvezi s tem skušate doseči dogovor z javnim zavodom oz. oskrbovalkami.

Na podobno vprašanje kot je vaše, je IP v preteklosti že odgovarjal, npr. v mnenju Videonadzor in spremljanje žive slike za domače potrebe, https://www.ip-rs.si/go?u=%2Fmnenja-gdpr%2F6048a4879fbbe št. 07121-1/2020/255 z dne 27.2.2020, zato vam predlagamo, da se z njim seznanite. Mnenja so dostopna s pomočjo iskalnikov na https://www.ip-rs.si/go?u=%2Fmnenja-zvop%2F.

Glede obdelave osebnih podatkov IP poudarja, da je v drugem odstavku 2. člena Splošne uredbe določeno, da se ta uredba ne uporablja za obdelavo osebnih podatkov s strani fizične osebe med potekom popolnoma osebne ali domače dejavnosti. Kot smo navedli v citiranem mnenju, se šteje takšna oblika videonadzora zaradi podpore pri oskrbi za osebno oz. domačo dejavnost in se zanjo Splošna uredba in ZVOP-2 posledično ne uporabljata. Ne glede na navedeno, pa lahko neupravičeno slikovno snemanje brez soglasja in če se s tem občutno poseže v zasebnost posameznika pomeni tudi kaznivo dejanje po 138. členu Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 54/15, 6/16 – popr., 38/16, 27/17, 23/20, 91/20, 95/21, 186/21, 105/22 – ZZNŠPP, 16/23 in 107/24 – odl. US). Glede na to, da videonadzor verjetno predstavlja občuten poseg v zasebnost mame kot tudi oskrbovalke, bi po mnenju IP morali kot izvajalec videonadzora pridobiti soglasje vseh oseb, ki bi jih videonadzorni sistem zajel (torej vaše mame in oskrbovalke). Da bi se zmanjšal poseg v zasebnost posnetih oseb, pa bi glede na konkretne okoliščine, upravljavec lahko premislil o sprejemu alternativnih ukrepov, npr. na način, da je kamera vklopljena zgolj ponoči oz. v času, ko oskrbovalka ni prisotna. Kljub sprejemu manj invazivnih ukrepov v zasebnost posameznikov pa morajo biti, kot smo poudarili v zgoraj citiranem mnenju, o videonadzoru osebe najmanj obveščene tudi tedaj, ko ne gre za občutni poseg v zasebnost posameznika.

Več o osebni rabi in o drugih vprašanjih, ki se nanašajo na videonadzor, lahko preberete v Smernicah glede izvajanja videonadzora, ki so dostopne na povezavi: https://www.ip-rs.si/go?u=%2Fpublikacije%2Fpriro%C4%8Dniki-in-smernice%2Fsmernice-po-splo%C5%A1ni-uredbi-o-varstvu-podatkov-gdpr%2Fsmernice-glede-izvajanja-videonadzora. Nekaj  informacij o vzpostavitvi videonadzora je dosegljivih tudi na spletni strani IP: https://www.ip-rs.si/go?u=%2Fvarstvo-osebnih-podatkov%2Fobveznosti-upravljavcev%2Fvzpostavitev-videonadzora%2F.

V upanju, da vam bodo naša napotila v pomoč, vas lepo pozdravljamo.

dr. Jelena Virant Burnik

informacijska pooblaščenka

Pripravila

Barbara Žurej, univ. dipl. prav., svetovalka pooblaščenca II