Jedro

Disciplinska kršitev, storjena z neupravičeno odsotnostjo z dela je resen razlog za prenehanje delovnega razmerja zaradi obnašanja delavca.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika za razveljavitev sklepov tožene stranke, na podlagi katerih mu je prenehalo delovno razmerje. Tožena stranka je izdala dva dokončna sklepa: o prenehanju delovnega razmerja zaradi neupravičenih izostankov z dela in o disciplinski odgovornosti tožnika za hujše kršitve delovnih obveznosti, za katere mu je izrekla disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja. Sodišče je ugotovilo, da je tožnik dne 3. 5. 2002 odšel z dela in se na delo ni več vrnil. Ugotovilo je, da tožnik ni imel odobrenega dopusta ali bolniške odsotnosti, z dela ga ni nihče nagnal in ni mu grozila nevarnost za življenje ali zdravje zaradi neizvedenih ukrepov za varstvo pri delu.

Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Strinjalo se je z dejanskimi ugotovitvami in pravno presojo prvostopnega sodišča. Navedlo je, da je tožena stranka zaradi istega historičnega dogodka obravnavala tožnika v dveh postopkih in mu v obeh pravilno izrekla prenehanje delovnega razmerja.

Zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, je tožeča stranka vložila revizijo "iz vseh revizijskih razlogov". Navaja, da ima "druga sodba" protislovne razloge in našteva dejanske ugotovitve, ki naj bi bile protislovne oziroma s katerimi se ne strinja. "Druga sodba" protispisno navaja, da je tožniku delovno razmerje prenehalo na podlagi resnega razloga, čeprav tožena stranka tega ni dokazala. Ker je pritožbeno sodišče "vehementno in nepregledno ovrglo pritožbo" in pri tem ignoriralo pritožbene razloge, tožnik ponavlja pritožbene razloge kot revizijske. "Iz previdnosti" se pritožuje tudi glede stroškov glede disciplinskega postopka, ki je bil izveden po nepotrebnem, saj mu je bil že pred tem izrečeno prenehanje delovnega razmerja.

Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (Uradno prečiščeno besedilo, Uradni list RS, št 36/2004 - ZPP) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Revizijsko sodišče je glede na naravo revizije kot izrednega pravnega sredstva, omejeno le na tisti okvir izpodbijanja, ki je bil sporen na drugi stopnji. Predmet izpodbijanja je namreč le drugostopna pravnomočna sodba (1. odstavek 367. člena ZPP). Ta se lahko po določbi 370. člena ZPP izpodbija zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 339. člena tega zakona (1. točka 1. odstavka 370. člena) ali zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1. odstavka 339. člena tega zakona v postopku pred sodiščem druge stopnje (2. točka 1. odstavka 370. člena) ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava (3. točka 1. odstavka 370. člena). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (371. člena ZPP). Ker je revizija samostojno in izredno pravno sredstvo, se v reviziji ni mogoče sklicevati na pritožbene razloge in navedbe v pritožbi oziroma ponavljati pritožbenih razlogov kot revizijskih. Neutemeljena pa je revizijska navedba, da sodišče druge stopnje ni presodilo vseh pritožbenih navedb odločilnega pomena in navedlo razlogov za zavrnitev. Obrazložitev izpodbijane sodbe je jasna, pregledna in prepričljiva.

Tožeča stranka v reviziji sicer navaja, da ima izpodbijana sodba "protislovne razloge". Toda iz revizijskih navedb izhaja samo, da ne sprejema dokazne ocene, ki jo je pri svoji odločitvi uporabilo sodišče prve stopnje in preizkušalo sodišče druge stopnje. Toda dokler ostaja ocena dokazov v okviru ugotovljenega dejanskega stanja, ocene izvedenih dokazov z revizijo ni mogoče izpodbijati (3. odstavek 370. člena ZPP).

Tudi materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno. V tem delu revizija nima nobenih razlogov oziroma nobene obrazložitve o tem, katero materialno pravo in kako naj bi bilo zmotno uporabljeno. Vendar je na podlagi 371. člena revizijsko sodišče dolžno paziti na pravilno uporabo materialnega prava tudi po uradni dolžnosti.

Bistvene za odločitev so dejanske ugotovitve, da je tožnik dne 3.5.2002 neutemeljeno odklonil opravljanje dela, ki je spadalo med njegove delovne naloge, da je nato brez dovoljenja zapustil delovno mest in se na delo ni več vrnil. Po ugotovitvah sodišča sta zapuščanje delovnega mesta med delovnim časom brez dovolilnice in odklonitev dela, če za to ni upravičenih razlogov po Pravilniku o disciplinski in odškodninski odgovornosti (točka 3.3.1, točki 3 in 6) hujši kršitvi delovnih obveznosti za kateri se lahko izreče disciplinski ukrep prenehanje delovnega razmerja, če so podane t.i. kvalifikatorne okoliščine (točka 3.3.7 Pravilnika). Tožena stranka je take okoliščine ugotovila v disciplinskem postopku. Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja je tudi po presoji revizijskega sodišča pravilna in zakonita odločitev tožene stranke o disciplinski odgovornosti tožnika in izrečenem disciplinskem ukrepu. Disciplinska kršitev je resen razlog za prenehanje delovnega razmerja zaradi obnašanja delavca.

Neupravičena odsotnost z dela je po zakonu (3. točka drugega odstavka 75. člena ZTPDR ter 5. in 6. točka prvega odstavka 100. člena ZDR (1990)) zakonit razlog za prenehanje delovnega razmerja. Delavec ima pravico do odklonitve dela v primeru neposredne nevarnosti za življenje in zdravje in pravico do odsotnosti z dela iz upravičenih razlogov. Ti pravici se lahko tudi prekrivata: v določenih primerih se odklonitev dela lahko izvede tudi ali celo samo z dejansko odsotnostjo z dela-delovnega mesta. Vendar je pri tem bistvena okoliščina (dejstvo), ki sta jo ugotovili sodišči, da utemeljenih razlogov za odklonitev dela sploh ni bilo, in ker tožnik tudi ni navedel nobenega drugega utemeljenega razloga za odsotnost z dela, je bila njegova odsotnost neupravičena. Zato je tudi v tem delu odločitev obeh sodišč pravilna in zakonita.

Ker niso podani razlogi, zaradi katerih je bila vložena revizija, jo je revizijsko sodišče kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP).

Ker tožnik z revizijo ni uspel, ne more zahtevati spremembe odločitve o stroških postopka (kamor spadajo tudi zahtevani stroški v pred sodnem, disciplinskem postopku pri delodajalcu), samostojna revizija zoper sklep o stroških pa glede na določbe 384. člena ZPP ni dovoljena.