Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

UPRS Sodba I U 344/2018-8

ECLI:SI:UPRS:2019:I.U.344.2018.8 Upravni oddelek

oglaševanje na območju državnih cest objekt za oglaševanje soglasje za postavitev objekta za oglaševanje pogoji za izdajo soglasja državna cesta varovalni pas ceste
Upravno sodišče
16. maj 2019
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Toženka bi z izdajo soglasja v situaciji, ko so preostali objekti za oglaševanje že postavljeni, ne glede na to, ali so zakoniti ali ne, dodatni objekt, čeprav postavljen na podlagi soglasja, pa bi prometno varnost poslabšal, očitno ravnala v nasprotju z zakonom.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Prvostopenjski organ je z izpodbijano odločbo zavrnil tožnikovo vlogo za izdajo soglasja za objekt za oglaševanje na cestnem svetu in varovalnem pasu državne ceste ..., odsek ..., v km 0,520, na desni strani v smeri stacionaže državne ceste, na parceli št. 1344/3, k.o. ... Iz obrazložitve te odločbe izhaja, da na obravnavanem območju že stojijo štirje objekti za oglaševanje, obravnavani objekt pa stoji v območju cestnega priključka na državno cesto prvega reda ..., odsek ..., s povprečnim letnim dnevnim prometom 13.063 vozil. Organ meni, da je na predmetnem območju preveč objektov za oglaševanje, kar ovira prometno varnost, zato bi lahko bili prizadeti interesi varovanja državne ceste in prometa na njej. Poleg tega objekt stoji pravokotno na državno cesto v območju cestnega priključka, kar pomeni, da ne zagotavlja prometne varnosti, saj odvrača pozornost voznikov. Postavitev objekta za oglaševanje na območju cestnega priključka, v območju že postavljenih objektov za oglaševanje in v območju trase kolesarske steze ni ustrezna, saj je namen reklamiranja pritegniti pozornost voznika, to pa pomeni zmanjšano prometno varnost. Poleg tega je objekt postavljen v območju načrtovane gradnje kolesarske steze, do katere naj bi prišlo v letu 2018. 2. Drugostopenjski organ je s svojo odločbo zavrnil tožnikovo pritožbo zoper izpodbijano odločbo.

3. Tožnik se z odločitvijo ne strinja in vlaga tožbo, v kateri navaja, da s postavitvijo obravnavanega reklamnega panoja ne bo ovirano pregledno polje in pregledna berma, tako da interesi varovanja državne ceste in prometa na njej ne bi bili prizadeti oziroma ogroženi, postavljeni objekt pa ne bi poslabšal prometne varnosti. V bližini so res že postavljeni objekti za oglaševanje, vendar pa upravni organ v zvezi s temi objekti ni ugotavljal, da so postavljeni brez ustreznih dovoljenj in so statično neprimerni oziroma nevarni, tako da so s temi objekti prizadeti interesi varovanja državne ceste in prometa na njej. Če bi se ugotovilo, da so ti štirje objekti postavljeni nezakonito oziroma brez ustreznih dovoljenj, in bi morali biti odstranjeni, tožnikov objekt ne bi vplival na varnost prometa oziroma pozornost voznikov od dogajanja na cesti v primerjavi s sedanjim stanjem ne bi bila odvrnjena do te mere, da bi bila ogrožena prometna varnost. Poleg tega tožnik navaja še, da je organ v zvezi z nameravano gradnjo kolesarske steze spregledal njegovo zavezo, da bo v takem primeru reklamni pano na lastne stroške odstranil in nato postavil nazaj. Tožnik zato meni, da toženka "nastale situacije" ni obravnavala celostno, temveč parcialno, in ni dovolj razčistila dejanskega stanja, da bi zadevo dokončno uredila, zato sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo razveljavi oziroma odpravi, podrejeno, naj zadevo vrne toženki v ponovno odločanje, v vsakem primeru pa naj ji naloži povračilo stroškov upravnega spora, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4. Toženka je sodišču poslala upravne spise, ki se nanašajo na zadevo, na tožbo pa po vsebini ni odgovorila.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Pravna podlaga za odločanje o izdaji soglasja za postavitev obravnavanega objekta za oglaševanje je tretji odstavek 78. člena ZCes-1, po katerem se lahko objekti za obveščanje in oglaševanje ob državnih cestah v naselju postavljajo in uporabljajo le izven preglednega polja, pregledne berme, preglednostnega prostora in območja vzdolž vozišča ceste, predpisanega za postavitev prometne signalizacije. Vendar pa ta zakonska določba po vsebini določa le, kje objektov za oglaševanje v nobenem primeru ni dovoljeno postaviti, kar pomeni, da je treba pri tem upoštevati tudi drugie, splošnejše določbe ZCes-1, namenjene varstvu državnih cest in prometa na njih. Tako za postavitvi katerega koli objekta v varovalnem pasu ceste Direkcija lahko izda soglasje le v primeru, če s predlaganim posegom niso prizadeti interesi varovanja državne ceste in prometa na njej, njene širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa ter varovanja njenega videza (tretji odstavek 66. člena ZCes-1).

7. Da je mesto postavitve obravnavanega objekta za oglaševanje v varovalnem pasu državne ceste, med strankama ni sporno. Prav tako ni sporno, da so v neposredni bližini tega mesta že štirje drugi objekti za oglaševanje, saj tožnik tega ne zanika, niti ne trdi česa drugega. Sporno pa je, ali bi bila toženka dolžna upoštevati nelegalnost postavitve teh objektov oziroma v obravnavanem postopku ugotavljati njihovo legalnost. 8. Pri tem ima tožnik sicer prav, da se toženka načeloma ne more sklicevati na nezakonito obstoječe stanje, še posebej, če je to stanje posledica njene pasivnosti. Vendar pa je po drugi strani glede na prej navedeni tretji odstavek 66. člena ZCes-1 namen odločanja v tej zadevi varstvo državne ceste in prometa na njej. Toženka bi zato z izdajo soglasja v situaciji, ko so preostali objekti za oglaševanje še postavljeni, ne glede na to, ali so zakoniti ali ne, dodatni objekt, čeprav postavljen na podlagi soglasja, pa bi prometno varnost poslabšal, očitno ravnala v nasprotju z zakonom. Kot že rečeno, obstoj ostalih objektov med strankama niti ni sporen, tožnik pa ne ugovarja niti toženkini oceni poslabšanja prometne varnosti, če bi bil tem objektom dodan še obravnavani. Sodišče se zato strinja s toženko, da zakonski pogoji za izdajo soglasja že iz tega razloga niso izpolnjeni, tako da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita.

9. Poleg tega med strankama očitno ni sporno, da bi obravnavani objekt lahko oviral širitev državne ceste s kolesarsko stezo, saj to izhaja celo iz tožnikove izrecne navedbe, da bo v primeru gradnje kolesarske steze objekt odstranil in nato na novo postavil. Vendar pa tako zagotovilo toženke po določbah ZCes-1 v ničemer ne zavezuje k izdaji soglasja, varovanje širitve ceste zaradi prihodnjega razvoja prometa, kar izgradnja kolesarske steze nedvomno je, pa izdajo soglasja v skladu s prej navedeno določbo tretjega odstavka 66. člena ZCes-1 izrecno (in nepogojno) preprečuje. Po presoji sodišča zato tudi ta razlog že sam po sebi, še posebej pa skupaj s prej presojenim, zadošča za zakonitost izpodbijane odločbe.

10. Na koncu sodišče pripominja še, da iz več tožnikovih izjav v upravnem postopku izhaja, da obravnavani objekt niti ni njegov, temveč je last fizične osebe. Zato bi moral tožnik v upravnem postopku utemeljiti, toženka pa v izpodbijani odločbi obrazložiti, katero svojo pravico ali pravno korist tožnik sploh uveljavlja v postopku, če ta pogoj ni izpolnjen pa tožnikovo zahtevo za uvedbo postopka zavreči (druga točka prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku; ZUP). Toženka razlogov v zvezi s tem ni navedla, ker pa je to pripeljalo do vsebinskega odločanja o tožnikovi zahtevi, ki bi bila sicer zavržena, tožnikove pravice s tem niso bile prizadete na način, ki bi sodišču narekoval odpravo odločbe.

11. Ker je sodišče iz navedenih razlogov ugotovilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, je v skladu s prvim odstavkom 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbo zavrnilo kot neutemeljeno. Tožnik je v tožbi predlagal tudi izvedbo več dokazov, vendar pa obstoj in vsebina vrste listin iz upravnih spisov, na katere se nanaša del teh dokaznih predlogov, med strankama nista sporna. Poleg tega je tožnik predlagal še ogled kraja nameravane postavitve oglaševalskega objekta in svoje zaslišanje, vendar pri tem ni obrazložil, v čem oziroma kako naj bi izvedba teh dokazov vplivala na odločitev v zadevi celo v primeru, če bi sodišče sprejelo njegovo stališče, da je za odločitev pomembna legalnost obstoječih objektov za oglaševanje. Sodišče je zato v skladu z drugo alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave, na seji.

12. Če sodišče tožbo zavrne, v skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1 trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia