Jedro

Določitev pripadajočega zemljišča je organsko povezana s predhodno vzpostavljeno etažno lastnino na stavbi, v zvezi s katero se ugotavlja takšno zemljišče. Pripadajoče zemljišče, ki ga predstavljajo določene zemljiške parcele, se ugotovi v korist stavbe z določeno ID številko, ki pa do vzpostavitve etažne lastnine v zemljiški knjigi ne obstaja in do trenutka vzpostavitve etažne lastnine ni možna ustrezna zemljiškoknjižna izvedba sklepa o ugotovitvi pripadajočega zemljišča.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Predlagatelj in četrti nasprotni udeleženec nosita sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se postopek zaradi določitve pripadajočega zemljišča k stavbi z naslovom Z. 16, L., prekine.

2. Zoper sklep se pritožuje predlagatelj, ki predlaga, da sodišče druge stopnje sklep razveljavi in zadevo vrne v obravnavanje sodišču prve stopnje. Ne strinja se s stališčem sodišča, da je postopek ekonomično prekiniti, dokler se ne zaključi postopek vzpostavitve etažne lastnine, ki naj bi zagotovil identifikacijsko številko stavbe. Stavba na naslovu Z. 16, L. ima ID št. 000, k. o. X. Nadalje opozarja na določilo 24. člena Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (ZVEtL), saj sodišče z odločbo o vzpostavitvi etažne lastnine določi tudi pripadajoče zemljišče in druge skupne dele stavbe, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo. Če želi sodišče v zadevi II N 635/2013 urediti razmerja med etažnimi lastniki, mora vedeti, koliko je pripadajočega zemljišča. Tako, kot se je zadeve lotilo sodišče, bi to pomenilo, da bi se najprej vzpostavila etažna lastnina samo za objekt brez zemljišča, potem bi se določilo pripadajoče zemljišče, na katerem režim razmerij med etažnimi lastniki ne bi bil določen in bi bilo treba ponovno voditi nepravdni postopek za ureditev razmerij med etažnimi lastniki, kar ni smiselno. Sodišče bi moralo najprej določiti pripadajoče zemljišče in potem dokončno glede objekta in glede zemljišča urediti razmerja med etažnimi lastniki.

3. Četrti nasprotni udeleženec se strinja s pritožbo in predlaga, da se sklep razveljavi in zadeva vrne v obravnavanje prvostopenjskemu sodišču. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je pravilno navedlo, da je določitev pripadajočega zemljišča glede na vsebino izreka sklepa o ugotovitvi pripadajočega zemljišča organsko povezana s predhodno vzpostavljeno etažno lastnino na stavbi, v zvezi s katero se ugotavlja takšno zemljišče. Pripadajoče zemljišče, ki ga predstavljajo določene zemljiške parcele, se ugotovi v korist stavbe z določeno ID številko, ki pa do vzpostavitve etažne lastnine v zemljiški knjigi ne obstaja in do trenutka vzpostavitve etažne lastnine ni možna ustrezna zemljiškoknjižna izvedba sklepa o ugotovitvi pripadajočega zemljišča (v nadaljevanju utegnejo nastati problemi zaradi morebitne kasnejše spremembe naslova ali spremembe začasne ID številke). Takšnim zaključkom predlagatelj nasprotuje z navedbo, da predmetna stavba že ima ID številko 000 k. o. X (ki izhaja iz katastra stavb), vendar neutemeljeno, saj iz zemljiške knjige izhaja, da v katastrski občini X nepremičnina, to je stavba z ID znakom 000, ne obstaja. Zaključki sodišča prve stopnje so tako pravilni.

6. Zmotno pritožnik opozarja tudi na določilo 24. člena ZVEtL. Ta res določa, da sodišče z odločbo o vzpostavitvi etažne lastnine določi tudi pripadajoče zemljišče in druge skupne dele stavbe, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo, kar bo sodišče v postopku II N 635/2013 tudi storilo. Vendar pa v postopku za vzpostavitev etažne lastnine sodišče kot pripadajoče zemljišče določi le zemljiško parcelo, na kateri stavba stoji, če na zemljiški parceli stoji več stavb ali če je med udeleženci postopka spor o obsegu pripadajočega zemljišča, pa zemljišče, na katerem stavba stoji (zemljišče pod stavbo). Odločitev ne postane materialno pravnomočna. Taki odločitvi je namenjen poseben postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi. V tem postopku sodišče kot pripadajoče zemljišče določi tisti del zemljiške parcele, na kateri stavba stoji, ki je neposredno namenjen za redno rabo stavbe, pa tudi na drugih zemljiških parcelah, če so te nastale iz zemljiške parcele, na kateri stavba stoji (in če to ne posega v pravice tretjih oseb, ki so pridobile pravice v dobri veri, primerjaj 7. člen ZVEtL). Gre za dokončno, materialno pravnomočno ugotovitev oziroma določitev pripadajočih zemljišč.

7. Tudi nadaljnje pritožbene navedbe so neutemeljene, saj bo v zadevi II N 635/2013, to je v postopku za vzpostavitev etažne lastnine, sodišče na nepremičnini vzpostavilo etažno lastnino, določilo pripadajoče zemljišče in druge skupne dele stavbe, določilo morebitna bremena na skupnih delih stavbe in njihove imetnike, določilo posamezne dele stavbe in solastniške idealne deleže, določilo lastnike posameznih delov stavbe in morebitna bremena in njihove imetnike ter odredilo vpis etažne lastnine v zemljiško knjigo, ne bo pa v tem postopku urejalo razmerij med etažnimi lastniki v smislu, kot to zatrjuje predlagatelj, npr., na katerem mestu zemljišča bo lahko parkiral posamezni lastnik dela stavbe, čemur je namenjen poseben nepravdni postopek o urejanju razmerij med solastniki. Zato so zmotni tudi nadaljnji zaključki, da naj bi se v primeru prekinitve postopka najprej vzpostavila etažna lastnina za objekt brez zemljišča, nato določilo pripadajoče zemljišče in nato ponovno vodil nepravdni postopek za ureditev razmerij med etažnimi lastniki.

8. Glede na navedeno in ker sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni ugotovilo kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP).

9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 35. člena ZNP.