Jedro

Pokojna B. B. je kot drugatoženka v odgovoru na tožbo predlagala dokaz z zaslišanjem strank, zato je njena obveznost, da (z ostalimi toženci) založi polovico zneska, potrebnega za stroške izvedbe dokaza z zaslišanjem tožnice, prešla na njeno pravno naslednico Republiko Slovenijo, ki ni umaknila predloga za izvedbo tega dokaza (strankina procesna dejanja zavezujejo tudi njenega pravnega naslednika, kot prevzemnika pravde).

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (III. točka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Prvo sodišče je z izpodbijanim sklepom priznalo povračilo bruto zneska 21,12 EUR družbi A. d.o.o. iz naslova izplačanega nadomestila plače sodni tolmački (I. točka). Odločilo je, da se to nadomestilo izplača na račun delodajalca sodne tolmačke (II. točka). Toženi stranki je naložilo, da je dolžna založiti znesek 10,56 EUR na račun sodišča za plačilo navedenega nadomestila plače (III. točka).

2. Zoper sklep se pritožuje druga toženka, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena ZPP in predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni sklep tako, da druga toženka ni dolžna zalagati zneska za plačilo nadomestila plače sodne tolmačke, podrejeno pa, da sklep glede druge toženke razveljavi in vrne zadevo prvemu sodišču v novo odločanje. Navaja, da je prvo sodišče s sklepom z dne 17. 6. 2015 odločilo, da se postopek namesto pokojne B. B. nadaljuje zoper Republiko Slovenijo. Gre za procesni sklep, ki ne predstavlja podlage za založitev predmetnega zneska, ker Republika Slovenija ni predlagala zaslišanja tožeče stranke. Republika Slovenija je pojasnila, da je zapuščina pokojne B. B. postala last Republike Slovenije po sklepu Okrajnega sodišča v Domžalah D 69/2014 z dne 3. 11. 2014, ta zapuščina pa je bila v celoti izčrpana in s tem je prenehala tudi odgovornost Republike Slovenije za morebitne preostale dolgove zapustnice. Celotno premoženje zapustnice v znesku 368,11 EUR je bilo izplačano upnici C. d.d. Druga toženka zato ni dolžna založiti navedenega predujma.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po smrti prvotne druge toženke B. B. je njena zapuščina brez dedičev prešla v lastnino Republike Slovenije (9. člen ZD), kot je razvidno iz sklepa o dedovanju Okrajnega sodišča v Domžalah D 69/2014 z dne 3. 11. 2014. Republika Slovenija je kot pravni naslednik vstopila v pravna razmerja zapustnice, tako tudi v njen položaj tožene stranke v tej pravdi. Kot njen pravni naslednik se Republika Slovenija ne more upirati prevzemu tega postopka.

5. Tudi B. B. je kot drugatoženka v odgovoru na tožbo predlagala dokaz z zaslišanjem strank, zato je njena obveznost, da (z ostalimi toženci) založi polovico zneska, potrebnega za stroške izvedbe dokaza z zaslišanjem tožnice, prešla na njeno pravno naslednico Republiko Slovenijo, ki ni umaknila predloga za izvedbo tega dokaza (strankina procesna dejanja zavezujejo tudi njenega pravnega naslednika, kot prevzemnika pravde). Pritožbene navedbe, ki se nanašajo na obstoj dejanskega stanu iz 142. člena ZD, za ta pritožbeni postopek niso pomembne. Sklep prvega sodišča je v izpodbijanem delu (III. točka) zato pravilen.

6. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožnica v prvi pripravljalni vlogi z dne 14. 1. 2015 umaknila tožbeni zahtevek v obsegu zoper B. B. kot tedanjo drugo toženo stranko (XI. točka vloge). V nadaljevanju postopka je tožnica umaknila tudi glavni tožbeni zahtevek in vztrajala pri podrejenem tožbenem zahtevku (list. št. 58), 30. 4. 2015 pa je predlagala, da se postopek nadaljuje zoper Republiko Slovenijo kot pravnega naslednika druge toženke B. B., ker je pri preostalem (prvotno podrednem) tožbenem zahtevku „kot druga tožena stranka še vedno opredeljena pokojna B. B.“ (slednje sicer ne drži). Ta izjava smiselno predstavlja izjavo o (delnem) preklicu umika tožbe v obsegu zoper drugo toženo stranko B. B. oziroma sedaj Republiko Slovenijo, ki pa ni upoštevna, saj izjave o umiku tožbe ni mogoče preklicati. Sodišče prve stopnje bo zato moralo z izjavo o umiku tožbe zoper drugo toženo stranko seznaniti Republiko Slovenijo oziroma ravnati po 188. členu ZPP.

7. Ker uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).