Jedro

Tehten razlog za določitev drugega sodišča je, da bi okoliščina, da bi sodniki razsojali o pravicah in obveznostih partnerja svoje sodniške kolegice, lahko povzročala dvom o nepristranskosti odločanja sodnikov tega sodišča.

Izrek

Za odločanje v tej pravdni zadevi se določi Okrajno sodišče v Kamniku.

Obrazložitev

Tožnik je pri stvarno in krajevno pristojnem Okrajnem sodišču X. vložil tožbo zaradi motenja posesti. Toženka je v odgovoru na tožbo med drugim predlagala delegacijo krajevne pristojnosti na področje drugega višjega sodišča. Utemeljila jo je s trditvijo, da je tožnikova partnerka, s katero dejansko živi v izvenzakonski skupnosti, sodnica Okrajnega sodišča v X. Zato noben sodnik Okrajnega sodišča v X. ne bo mogel objektivno razsojati o pravicah in obveznostih partnerja svoje kolegice. Poleg tega je tožnik priznan odvetnik, ki je zastopal veliko sodnic, sodnikov in njihovih zakonskih partnerjev, tako na Okrajnem, Okrožnem in Višjem sodišču v X. Zato toženka dvomi v objektivnost katerega koli sodnika teh sodišč.

Pri posredovanju toženkinega predloga vrhovnemu sodišču je sodnica Okrajnega sodišča v X., ki obravnava sporno zadevo, predlagala določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Meni, da bi bilo primerno, da zadevo obravnava drugo sodišče, ker gre za družinski spor v znani odvetniški pisarni v X., v kateri delajo trije odvetniki in imajo na območju vseh sodišč v X. sorazmerno zelo veliko zadev, v katerih zastopajo stranke v odškodninskih sporih.

Tožnik je na predlog odgovoril, da je predlog za določitev drugega sodišča neutemeljen in nekonkretiziran. Toženka ne navaja nobenih konkretnih imen sodnikov, ki naj bi jih tožnik zastopal. Sodnice, ki obravnava sporno zadevo, niti njenih sorodnikov tožnik ni nikoli zastopal. Predlog je utemeljen.

Po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list RS št. 26/99, 96/2002 in 2/2004) lahko vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so zato drugi tehtni razlogi.

V tej pravdni zadevi, za katero je pristojno Okrajno sodišče v X., gre za pravdo zaradi motenja posesti med tožnikom, ki je odvetnik v X., in toženko, ki je njegova žena. Okoliščina, da je tožnik odvetnik, ki zastopa stranke v sorazmerno velikem številu zadev pred Okrajnim, Okrožnim in Višjim sodiščem v X., po presoji vrhovnega sodišča ni tako tehten razlog, ki bi narekoval določitev drugega sodišča. Službeni stiki odvetnika s sodniki ne morejo povzročiti dvomov v njihovo nepristranskost. Trditve o tožnikovem zastopanju številnih sodnic, sodnikov in njihovih zakonskih partnerjev pa niso konkretizirane in z ničemer izkazane (razen enega primera, ki ga navaja sam tožnik), tako da predlog na tej podlagi ne more biti uspešen.

Pritrditi pa je toženkinemu predlogu v delu, ko se sklicuje na tožnikovo izvenzakonsko skupnost s sodnico Okrajnega sodišča v X. Tožnik te trditve ne zanika. Ta okoliščina pa je po prepričanju vrhovnega sodišča tehten razlog, da se namesto Okrajnega sodišča v X. določi drugo stvarno pristojno sodišče. Okoliščina, da bi sodniki razsojali o pravicah in obveznostih partnerja svoje sodniške kolegice, bi lahko povzročala dvom o nepristranskosti odločanja sodnikov tega sodišča. Ta dvom bi bil lahko prisoten zlasti tudi glede na naravo sporne pravdne zadeve, v kateri se nakazuje razkrivanje okoliščin iz osebnega in družinskega življenja. Zato je bilo treba po prepričanju vrhovnega sodišča toženkinemu predlogu za delegacijo ugoditi. Vrhovno sodišče je tako na podlagi 67. člena ZPP določilo kot pristojno za vodenje postopka in odločanje v tej stvari, Okrajno sodišče v Kamniku.