Jedro

Predstavljeni podatki o premoženjskem, finančnem in likvidnostnem stanju tožene stranke, ki jih pritožnik ne izpodbija, terjajo dodatno obrazložitev, zakaj iz razpoložljivega premoženja tožena stranka ne more pridobiti sredstev za poplačilo sodne takse z unovčenjem dela le-tega, kot pravilno ugotavlja prvostopenjsko sodišče. Glede na izkazane mesečne prilive na TRR, ki znatno presegajo dolžno sodno takso, pa bi bil po presoji pritožbenega sodišča nujen tudi podatek o tem, kolikšni so v povprečju mesečni stroški zaposlenih, kakšne so v povprečju mesečne zapadle obveznosti do dobaviteljev in drugi dolgovi, nujno potrebni za poslovanje tožene stranke, pri čemer pritožbeno sodišče opozarja, da gre tudi pri obveznosti plačila sodne takse za toženčev dolg. Le tako bi lahko sodišče presojalo, ali bo takojšnje in celotno plačilo sodne takse lahko ogrozilo opravljanje toženčeve dejavnosti. Iz doslej ponujenih in zbranih podatkov pa plačilo dolžne sodne takse na ogrožanje toženčeve dejavnosti ne kaže.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče zavrnilo predlog tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse za postopek o pritožbi zoper sodbo z dne 8. 9. 2015. 2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožila tožena stranka, uveljavljala pa je pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava ter predlagala spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se jo delno oprosti plačila sodne takse, podrejeno pa, da se ji odloži plačilo sodne takse oziroma odobri obročno plačilo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pri presoji o delni oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu sodne takse, mora sodišče presojati premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke (peti odstavek 11. člena ZST-1).

5. Prvostopenjsko sodišče pa je ugotovilo, da je tožena stranka sicer poslovno leto 2014 zaključila z bilančno izgubo v višini 304.668,00 EUR, da pa njeno premoženjsko stanje, izhajajoče iz bilance stanja, izkazuje dolgoročna sredstva v znesku 28.256,00 EUR in kratkoročna sredstva v znesku 129.975,00 EUR (od tega 6.727,00 EUR predstavljajo zaloge, 12.727,00 EUR kratkoročna posojila, 103.455,00 EUR kratkoročne poslovne terjatve in 7.521,00 EUR denarna sredstva). Iz podatkov o prilivih na TRR tožene stranke za čas od 24. 8. 2015 do 24. 11. 2015 pa izhaja, da je v tem času tožena stranka večkrat prejela prilive, ki znatno presegajo znesek dolžne sodne takse. Ta znaša 567,00 EUR.

6. Glede na navedene podatke o finančnem (izguba v znesku 304.668,00 EUR), likvidnostnem (priliv sredstev, ki znatno presegajo znesek dolžne takse) in premoženjskem (sredstva v višini 163.911,00 EUR) stanju, ob odsotnosti navedb tožene stranke, da kratkoročnih sredstev ne more unovčiti, je prvostopenjsko sodišče tudi po presoji pritožbenega sodišča pravilno ugotovilo, da navedeni podatki ne izkazujejo tako slabega stanja tožene stranke, da bi takojšnje plačilo sodne takse lahko ogrozilo opravljanje njene dejavnosti.

7. Pritožnik pa v pritožbi izpostavlja izkazano izgubo, kar sicer kaže na njegovo slabše finančno stanje in dejstvo občasnih blokad TTR, ki kažejo sicer na občasne in kratkotrajne likvidnostne težave, vendar pa premoženjsko stanje pritožnika tudi po presoji pritožbenega sodišča ne daje podlage za delno oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse.

8. Zgoraj predstavljeni podatki o premoženjskem, finančnem in likvidnostnem stanju tožene stranke, ki jih pritožnik ne izpodbija, namreč terjajo dodatno obrazložitev, zakaj iz razpoložljivega premoženja tožena stranka ne more pridobiti sredstev za poplačilo sodne takse z unovčenjem dela le-tega, kot pravilno ugotavlja prvostopenjsko sodišče. Glede na izkazane mesečne prilive na TRR, ki znatno presegajo dolžno sodno takso, pa bi bil po presoji pritožbenega sodišča nujen tudi podatek o tem, kolikšni so v povprečju mesečni stroški zaposlenih, kakšne so v povprečju mesečne zapadle obveznosti do dobaviteljev in drugi dolgovi, nujno potrebni za poslovanje tožene stranke, pri čemer pritožbeno sodišče opozarja, da gre tudi pri obveznosti plačila sodne takse za toženčev dolg. Le tako bi lahko sodišče presojalo, ali bo takojšnje in celotno plačilo sodne takse lahko ogrozilo opravljanje toženčeve dejavnosti. Iz doslej ponujenih in zbranih podatkov pa plačilo dolžne sodne takse na ogrožanje toženčeve dejavnosti ne kaže. 9. Neutemeljeno pritožbo je zato pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).