Jedro

Sodišče prve stopnje je pravnomočno ustavilo izvršbo za plačano glavnico, zato dolžnik z ugovorom ne more doseči boljšega pravnega varstva, kot mu ga daje omenjeni sklep.

Izrek

1. Ugovor se zavrže glede glavnice v znesku 180.652,04 SIT. 2. Ugovoru se delno ugodi in se sklep o izvršbi v 2. tč. izreka razveljavi glede izvršilnih stroškov v znesku 3.000,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21.03.2001 dalje. 3. V preostalem delu (glede zakonskih zamudnih obresti od zneska 100.000,00 SIT od 09.09.2000 do 23.02.2001, od zneska 27.961,86 SIT od 09.09.2000 do 30.03.2001, od zneska 52.690,18 SIT od 10.11.2000 do 30.03.2001 in glede izvršilnih stroškov v znesku 18.900,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21.03.2001 do plačila) pa se ugovor zavrne in sklep o izvršbi potrdi. 4. Dolžnik sam krije stroške ugovora.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je štelo ugovor proti sklepu o izvršbi (na podlagi verodostojne listine) za neobrazložen; zato ga je poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi. V pravočasnem ugovoru je dolžnik navedel, da je dne 23.02.2001 plačal del glavnice v znesku 100.000,00 SIT, dne 30.03.2001 pa še njen preostanek v znesku 80.652,04 SIT. Terjatev naj bi bila zato v celoti poravnana. Priglasil je stroške. Upnica je v odgovoru na ugovor umaknila predlog za izvršbo za plačano glavnico ter vztrajala pri plačilu preostanka terjatve. Stroškov ni priglasila. Ugovor glede glavnice ni dovoljen. Po 2. odst. 53. čl. v zvezi s 1. odst. 61. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ) mora biti ugovor obrazložen. Dolžnik mora navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predložiti dokaze; sicer se ugovor šteje za neutemeljen. Dolžnik je v ugovoru navedel, da je dne 23.02.2001 plačal del glavnice v znesku 100.000,00 SIT ter dne 30.03.2001 še njen preostanek v znesku 80.652,04 SIT, kar dejansko izhaja iz listine, ki jo je ugovoru priložil (priloga B1). Tako je bil ugovor glede celotne glavnice (180.652,04 SIT) obrazložen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ. Zato bi moralo sodišče prve stopnje za glavnico v znesku 180.652,04 SIT sklep o izvršbi razveljaviti v 2. tč. izreka in zadevo v tem obsegu odstopiti pravdnemu sodišču (2. odst. 62. čl. ZIZ). Namesto tega pa je na podlagi upničinih delnih umikov z dne 30.03.2001 in z dne 26.04.2001 (redni št. 3 in 7) izvršbo ustavilo za dne 30.03.2001 (pravilno: za dne 23.02.2001) plačanih 100.000,00 SIT in za dne 30.03.2001 plačanih 80.652,04 SIT (redna št. 9). Ker je sklep z dne 28.05.2001 dne 27.06.2001 postal pravnomočen, pa dolžnik nima več pravnega interesa za ugovor proti tistemu delu sklepa o izvršbi, ki se nanaša na umaknjeno glavnico. Dolžnik (ki ni vložil pritožbe proti sklepu z dne 28.05.2001) namreč ne more doseči boljše zaščite niti večje pravne koristi, kot mu jo daje sklep o delni ustavitvi izvršbe. Zato je sodišče druge stopnje ugovor glede glavnice kot nedovoljen zavrglo (1. tč. 365. čl. v zvezi s 3. odst. 343. čl. in 366. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP), vsi v zvezi s 15. čl. ZIZ). Ugovor glede izvršilnih stroškov in zakonskih zamudnih obresti je delno utemeljen. Ugovor glede glavnice je pomenil tudi oporekanje potrebnosti izvršilnih stroškov. Tako je ugovor utemeljen glede ustreznega dela izvršilnih stroškov v znesku 3.000,00 (21.900,00 - 18.900,00) SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21.03.2001 dalje. Del glavnice v znesku 100.000,00 SIT je bil namreč plačan dne 23.02.2001, kar je pred vložitvijo predloga za izvršbo z dne 26.02.2001 (redna št. 1). Sicer pa dolžnik v ugovoru ni navedel nobenega dejstva, s katerim bi utemeljeno oporekal obstoju in višini upničine terjatve, ki se nanaša na zakonske zamudne obresti. Tako je ugovor v tem delu neutemeljen. Sodišče druge stopnje je zato na podlagi 3. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ ugovoru delno ugodilo in razveljavilo izpodbijani sklep v 2. tč. izreka glede izvršilnih stroškov v znesku 3.000,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21.03.2001 dalje. V preostalem delu pa je (neobrazložen) ugovor kot neutemeljen zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (na podlagi 2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ). Dolžnik sam krije ugovorne stroške, saj je z njim uspel le glede sorazmerno majhnega dela (le glede 3.000,00 SIT izvršilnih stroškov), pa zaradi tega dela niso nastali posebni stroški (3. odst. 154. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ).