Posredovanje in javna objava osebnih podatkov po 14. členu ZJZ

Datum

14.11.2023

Številka

07121-1/2023/1421

Kategorije

Občutljivi OP, Posebne vrste OP, Pravne podlage, Svetovni splet, Uradni postopki

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo prejeli vaše zaprosilo za mnenje glede 14. člena ZJZ, ki od organizatorja shoda zahteva, da le ta ob prijavi protesta poda večje število osebnih podatkov organizatorja, vodje zbiranja ter vodje rediteljev, saj ste opazili, da ima ta zahteva velik odvračalni učinek na izvrševanje pravice do protesta. Menite, da z zahtevo za posredovanje osebnih podatkov in javno objavo osebnih podatkov zakon neupravičeno omejuje temeljno človekovo pravico do protesta. Kadar se protesti izvršujejo proti oblastem, organizatorji namreč pogosto ne želijo biti identificirani, saj so v nasprotnem primeru lahko deležni nesorazmernega sankcioniranja s strani oblasti. Odvračalni učinek ima opisana zakonodaja tudi zato, ker se z objavo osebnih podatkov organizatorja protesta, vodje shoda in vodje rediteljev razkrijejo tudi njihova politična prepričanja. Glede na navedeno opozarjate, da ZJZ ne zadosti načelu sorazmernosti oziroma najmanjšega obsega podatkov glede na namen njihovega zbiranja in obdelave ter da bi moral omogočiti anonimnost organizatorja.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22; v nadaljevanju ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba), 76. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov na področju obravnavanja kaznivih dejanj (Uradni list RS, št. 177/20; v nadaljevanju ZVOPOKD) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Podatek, ki razkriva politično mnenje, sodi med t.i. posebne vrste osebnih podatkov, za katere Splošna uredba zaradi občutljive narave predvideva strožje varstvo in strožje pogoje za zakonitost obdelave. Sodišče EU je v sodbi C 184/20 že zavzelo stališče, da je treba koncept posebnih kategorij osebnih podatkov razlagati široko.

IP ne more presojati določb zakonov v smislu njihove ustavnosti ali zakonitosti ter ocenjevati, ali 14. člen ZJZ zadosti načelu sorazmernosti oziroma najmanjšega obsega podatkov glede na namen obdelave.

Obrazložitev

IP uvodoma poudarja, da ne sme prevzemati odgovornosti predlagatelja predpisov niti v mnenju ne more presojati, kateri od ukrepov za zagotavljanje varnosti in transparentnosti protestov so sorazmerni, nujni in potrebni. IP je namreč pristojen le za področje varstva osebnih podatkov, zato Zakona o javnih zbiranjih (Uradni list RS, št. 64/11 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZJZ) ne sme komentirati z vidika morebitnih posegov v pravico do protesta, saj to presega njegove pristojnosti. Zakonske omejitve pravice do zbiranja in združevanja so skladno z 42. členom Ustave Republike Slovenije sicer dopustne, če to zahteva varnost države ali javna varnost ter varstvo pred širjenjem nalezljivih bolezni.

Z vidika varstva osebnih podatkov pa IP opozarja, da predstavlja obdelava podatkov v zvezi s posebnimi vrstami osebnih podatkov enega najbolj resnih in tveganih posegov v zasebnost posameznika, ki terja veliko mero skrbnosti in premišljenega tehtanja tega, kateri podatki se zbirajo, kdo podatke zbira, kako dolgo se hranijo in katera pravica v primeru kolizije prevlada. Zato IP v nadaljevanju podaja zgolj splošna pojasnila in pravna izhodišča s tega področja.

Po prvem odstavku 6. člena ZVOP-2 se lahko osebni podatki obdelujejo le takrat in v obsegu, kadar je to v skladu s pravnimi podlagami za obdelavo osebnih podatkov iz prvega odstavka 6. in 9. člena Splošne uredbe. Obdelava osebnih podatkov v javnem sektorju in v zasebnem sektorju je zaradi izvajanja zakonske obveznosti, javnega interesa ali izvajanja javne oblasti v primerih iz točk c) in e) prvega odstavka ter drugega in tretjega odstavka 6. člena Splošne uredbe zakonita le, če obdelavo osebnih podatkov, vrste osebnih podatkov, ki naj se obdelujejo, kategorije posameznikov, na katere se ti osebni podatki nanašajo, namen njihove obdelave in rok hrambe osebnih podatkov ali rok za redni pregled potrebe po hrambi določa zakon. Če je mogoče, se v zakonu določijo tudi uporabniki osebnih podatkov, posamezna dejanja obdelave in postopki obdelave ter drugi ukrepi za zagotovitev zakonite, poštene in pregledne obdelave (drugi odstavek 6. člena ZVOP-2).

Podatek, ki razkriva politično mnenje, sodi med t.i. posebne vrste osebnih podatkov, za katere Splošna uredba zaradi občutljive narave predvideva strožje varstvo in strožje pogoje za zakonitost obdelave. Skladno s prvim odstavkom 9. člena Splošne uredbe je obdelava takšnega podatka praviloma prepovedana, izjemoma pa je dopustna, če je izpolnjen kakšen izmed pogojev po drugem odstavku istega člena.

Sodišče EU je v sodbi C 184/20 že zavzelo stališče, da je treba koncept posebnih kategorij osebnih podatkov razlagati široko, saj je cilj Splošne uredbe zagotoviti visoko raven varstva temeljnih pravic in svoboščin fizičnih oseb (več o tem v novici IP: https://www.ip-rs.si/novice/sodišče-eu-opozarja-da-varstvo-posebnih-kategorij-osebnih-podatkov-velja-tudi-v-primeru-morebitnih-sklepanj-o-občutljivih-informacijah in sodbi, ki je dostopna na: https://curia.europa.eu/juris/document/document.jsf;jsessionid=E7212ECF38E8EAB7DBC2AB443FD6B4C1?text=&docid=263721&pageIndex=0&doclang=SL&mode=lst&dir=&occ=first&part=1&cid=2255189).

Kot izpostavljate, 14. člen ZJZ določa vsebino prijave shoda oziroma prireditve ter vloge, s katero se zaprosi za dovoljenje, ki vsebuje tudi osebne podatke, ter predpisuje javno objavo podatka o osebnem imenu organizatorja ter vodji shoda oziroma prireditve. Pri tem gre nedvomno za obdelavo osebnih podatkov, ki bi lahko imela podlago točki c) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe (obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca), najverjetneje v zvezi s točko g) drugega odstavka 9. člena Splošne uredbe (obdelava je potrebna iz razlogov bistvenega javnega interesa na podlagi prava Unije ali prava države članice, ki je sorazmerno z zastavljenim ciljem, spoštuje bistvo pravice do varstva podatkov ter zagotavlja ustrezne in posebne ukrepe za zaščito temeljnih pravic in interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki). Ne glede na izbrano pravno podlago morajo biti osebni podatki vedno obdelani tudi skladno z načeli, ki so opredeljena v 5. členu Splošne uredbe, to so zakonitost, poštenost in preglednost, omejitev namena, najmanjši obseg podatkov, točnost, omejitev hrambe, celovitost in zaupnost ter odgovornost.

IP sklepno ponovno izpostavlja, da sam ne more presojati določb zakonov v smislu njihove ustavnosti. Zato v tem mnenju tudi ne sme ocenjevati, ali 14. člen ZJZ zadosti načelu sorazmernosti oziroma najmanjšega obsega podatkov glede na namen njihovega zbiranja in obdelave ter ali bi morala zakonska ureditev zagotavljati anonimnost organizatorja shoda, kot predlagate. Pri zakonskem urejanju obravnavanega področja gre za tehtanje več različnih ustavnih pravic, o skladnosti obstoječe zakonodaje z Ustavo Republike Slovenije ter o ustreznosti presoje zakonodajalca pa presoja zgolj Ustavno sodišče. V takem primeru bi lahko zahtevo za oceno ustavnosti vložil Varuh človekovih pravic, če bi menil, da ZJZ nedopustno posega v človekove pravice ali temeljne svoboščine. IP lahko namreč poda tovrstno zahtevo le v zvezi s konkretnim nadzornim postopkom, ki ga vodi, ta pogoj pa v konkretnem primeru ni izpolnjen (23. a člen Zakona o ustavnem sodišču; Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21).

Lepo vas pozdravljamo,

Pripravila

Tina Ivanc, univ. dipl. prav., svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov