Jedro

Stiki se v prvi vrsti izvajajo zaradi otrokove koristi, ki je, upoštevaje starost deklice, v obravnavani zadevi zlasti v tem, da deklica z obema od staršev gradi ustrezno čustveno vez. Za gradnjo le - te, če se v postopku ne izkaže, da otrokova korist narekuje drugače, so potrebni pogosti in redni stiki, čimbolj podobni običajnemu družinskemu življenju (torej ne le kratki popoldanski stiki, podobni obiskom, temveč daljši stiki z nočitvami, saj ti vključujejo večerno in jutranjo rutino, v kateri se realizira starševska skrb in posledično gradnja medsebojnih vezi).

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

**Odločitev sodišča prve stopnje**

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog predlagateljice za izdajo začasne odredbe, s katerim je ta predlagala, da se ji mladoletna B. B. začasno zaupa v varstvo in vzgojo in uredijo stiki z nasprotnim udeležencem. Predlagateljica je predlagala tudi izrek denarne kazni za primer kršitve začasne odredbe in povrnitev stroškov izdaje začasne odredbe.

**Povzetek pritožbenih navedb**

2. Zoper odločitev sodišča prve stopnje se iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov pravočasno pritožuje predlagateljica. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da predlogu predlagateljice za izdajo začasne odredbe v celoti ugodi, oziroma, podrejeno, da sklep sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v ponovno sojenje. Sodišču prve stopnje očita, da ni izvedlo dokaza z zaslišanjem udeležencev, oziroma, da svoje odločitve o zavrnitvi tega dokaza ni razumno obrazložilo. S tem je kršilo predlagateljičino pravico do izjave. Nadalje meni, da je sodišče prve stopnje napačno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje, predlagateljica je namreč v predlogu navajala, da je intervencija sodišča nujna že zaradi trenutnega režima stikov in konstantnega omejevanja širšega obsega stikov deklice z mamo, nezmožnosti sporazumevanja z nasprotnim udeležencem ter groženj nasprotnega udeleženca na račun izraženih želja predlagateljice, da bi z deklico preživela več časa. Sodišče pred izdajo izpodbijanega sklepa sploh ni ugotavljalo, ali nasprotni udeleženec o stikih predlagateljice s hčerko odloča samovoljno, na kar je v svojem mnenju opozoril tudi Center za socialno delo (v nadaljevanju CSD). Zaslišanje udeležencev bi nadalje potrdilo navedbe predlagateljice, da za deklico nasprotni udeleženec praktično ne skrbi, ampak vse dolžnosti, ki jih mora v pretežni meri izvajati starš, prelaga na svojo mamo A. A. Mama nasprotnega udeleženca je v bistvu izvajalka varstva in skrbi mladoletne B. B. Iz ravnanj nasprotnega udeleženca izhaja nujnost, da se vprašanje stikov uredi pred odločitvijo v zadevi. Sodišče prve stopnje bi moralo v konkretnem primeru po uradni dolžnosti začasno urediti vsaj režim izvajanja stikov predlagateljice s hčerko na način, kot ga je predlagal CSD. Ugotovitev CSD, ki ji sledi sodišče, da deklica ni ogrožena ne pri očetu ne pri materi, še ne pomeni, da deklica ni ogrožena zaradi neenakomernega režima stikov.

3. Nasprotni udeleženec je na pritožbo odgovoril in predlagal zavrnitev pritožbe ter potrditev sklepa sodišča prve stopnje.

**Presoja utemeljenosti pritožbe**

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Ustavno sodišče je v odločbi Up-410/01 z dne 14. 2. 2012 izpostavilo, da imajo začasne odredbe v družinsko pravnih zadevah velik neposreden vpliv na končno odločitev, kar lahko močno in trajno prizadene interese obeh staršev in zlasti otroka, zato je treba k njihovemu izdajanju pristopiti restriktivno. Izdaja začasne odredbe je torej izjemen ukrep, s katerim se začasno uredi položaj na način, s katerim se prepreči ogroženost otroka (161. člen Družinskega zakonika, naprej DZ), pri čemer mora biti ogroženost izkazana s stopnjo verjetnosti. Odločitev sodišča prve stopnje glede zavrnitve predlagane začasne odredbe o začasnem zaupanju v vzgojo in varstvo predlagateljici (in posledično glede ureditve stikov z nasprotnim udeležencem), je glede na povedano pravilna, saj iz mnenj CSD (list. št. 24 in 46), na katera se je pravilno oprlo sodišče prve stopnje, ne izhaja, da bi bila deklica pri katerem od staršev ogrožena na način, da bi bilo treba nemudoma odločiti o vzgoji in varstvu. Drži tudi, da bi se z izdajo začasne odredbe o začasnem zaupanju otroka v varstvo in vzgojo enemu od staršev v začetni fazi postopka prejudicirala končna odločitev, s čimer pa bi lahko otroku nastala nepopravljiva škoda.

6. Pravilna je tudi težnja sodišča prve stopnje k hitremu in sumarnemu postopku v okviru odločanja o predlagani začasni odredbi. Katere dokaze sodišče izvede že v fazi odločanja o začasni odredbi, je odvisno od okoliščin konkretnega primera. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje v postopku odločanja o začasni odredbi izvedlo dovolj dokazov, da je s stopnjo verjetnosti preverilo izpolnjevanje pogojev za izdajo začasne odredbe o zaupanju v varstvo in vzgojo, natančneje potencialno ogroženost deklice, ki bi nastala, če že sedaj ne bi bila zaupana enemu od staršev v vzgojo in varstvo (161. člen DZ).

7. Ogroženost otroka je pravni standard, ki ga sodna praksa napolni v vsakem posameznem primeru, v povezavi s posameznim pravnim institutom. Ne glede na to, da sodišče prve stopnje ni ugotovilo ogroženosti deklice, ki bi narekovala takojšnjo začasno odločitev o zaupanju v vzgojo in varstvo, je treba upoštevati oceno CSD, da deklici, ki je stara dobro leto in pol, zaradi neenakomerne porazdelitve stikov, ki jih ima z obema od staršev, nastaja škoda. CSD je podal mnenje (list. št. 25), da so glede na starost deklice nujni pogosti stiki z obema od staršev ter v povezavi s tem predlagal režim, po katerem je čas, ki ga deklica preživlja z vsakim od staršev, med njiju enakomerno porazdeljen. Glede na navedeno je v nadaljevanju postopka treba za čas do končne odločitve v zadevi, po potrebi ob izvedbi dodatnega dokaznega postopka, stike urediti na način, da bo deklica ustrezno zaščitena. Stiki se v prvi vrsti izvajajo zaradi otrokove koristi, ki je, upoštevaje starost deklice, v obravnavani zadevi zlasti v tem, da deklica z obema od staršev gradi ustrezno čustveno vez. Za gradnjo le - te, če se v postopku ne izkaže, da otrokova korist narekuje drugače, so potrebni pogosti in redni stiki, čimbolj podobni običajnemu družinskemu življenju (torej ne le kratki popoldanski stiki, podobni obiskom, temveč daljši stiki z nočitvami, saj ti vključujejo večerno in jutranjo rutino, v kateri se realizira starševska skrb in posledično gradnja medsebojnih vezi).

8. Ker niso podani pritožbeni razlogi, na katere se sklicuje predlagateljica kot tudi ne razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, je sodišče druge stopnje na podlagi druge točke 365. člena ZPP v povezavi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje. O stroških pritožbenega postopka v zvezi z začasno odredbo v tej fazi postopka ni mogoče odločati. Sodišče prve stopnje bo o njih odločilo po kriteriju iz 2. odstavka 55. člena ZNP-1, ki ga je mogoče celovito upoštevati le ob sprejemu končne odločitve; uspeh s posameznim procesnim dejanjem tako ni relevanten.