Jedro

Po prvem odstavku 273. člena ZIZ sme sodišče za zavarovanje nedenarne terjatve izdati vsako začasno odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja, kar je materialnopravni pogoj za izdajo začasne odredbe.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugodilo ugovoru tožene stranke, sklep o začasni odredbi z dne 18. 11. 2016 razveljavilo in predlog tožeče stranke za izdajo začasne odredbe zavrnilo.

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje tožeča stranka iz pritožbenih razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo (prav ugovor) zavrne kot neutemeljen ter potrdi sklep o izdani začasni odredbi z dne 18. 11. 2016, oziroma podrejeno, da zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Meni, da je izpodbijani sklep nepravilen in nezakonit. Vse predpostavke iz 272. člena ZIZ so izkazane. Tožeča stranka je izkazala, da je na podlagi 92. člena SPZ upravičena od tožene stranke zahtevati izročitev sporne nepremičnine v posest, ravno tako pa je s stopnjo verjetnosti izkazala nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Cilj tožeče stranke je v tem, da se ohranijo pogoji za bodočo izpolnitev oziroma izvršitev upnikove terjatve, oziroma da se zmanjša možnost onemogočitve ali otežitve izpolnitve. Odločitev prvega sodišča glede veljavnosti najemne pogodbe je materialno pravno napačna, saj sodišče ni upoštevalo pravila iz 599. člena OZ, ki določa, da je zakupna pogodba razdrta po samem zakonu, če se ugotovi, da ima tretji pravico, ki popolnoma izključuje zakupnika od rabe stvari. Zaključek sodišča, da z začasno odredbo ne bi bil dosežen namen zavarovanja, oziroma da gre v primeru nevarnosti, da tožena stranka nepremičnino ponovno odda, zgolj za teoretično možnost, je nepravilen.

3. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila in predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožeča stranka s tožbo uveljavlja vrnitveni zahtevek na izpraznitev in izročitev do 123/1000 nepremičnine z ID znakom ..., ki v naravi predstavlja poslovni prostor1 ter da se toženi stranki prepove v bodoče posegati s takšnimi ali podobnimi ravnanji v lastninsko pravico, ki jo ima tožeča stranka na poslovnem prostoru. Hkrati z vložitvijo tožbe je tožeča stranka podala predlog za izdajo začasno odredbo, s katerim je zahtevala takojšno izročitev poslovnega prostora v neposredno posest ter da se toženi stranki prepove: - izvajati gradbena in obrtniška dela v poslovnem prostoru; - vzpostavljati povezavo na električno omrežje in omrežje telekomunikacij; - ter razpolagati s poslovnim prostorom tako, da ga odda v najem ali ga kako drugače prepusti v posest tretji osebi. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 18. 11. 2016 predlog v delu, s katerim je tožeča stranka zahtevala, da ji tožena stranka sporno nepremičnino izroči v neposredno posest, zavrnilo. V v delu, s katerim je zahtevala, da se toženi stranki prepove izvajati gradbena in obrtniška dela v poslovnem prostoru, vzpostavljati povezavo na električno omrežje in omrežje telekomunikacij ter razpolagati s poslovnim prostorom, tako da ga odda v najem ali ga kako drugače prepusti v posest tretji osebi, je predlogu ugodilo in v tem obsegu izdalo začasno odredbo. Z izpodbijanim sklepom je po ugovoru tožene stranke zoper izdani sklep o začasni odredbi, prvo sodišče izdano začasno odredbo razveljavilo in predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo tudi v preostalem delu.

6. Odločitev sodišča je v dejanskem pogledu pravilna. Tožeča stranka s tožbo vlaga vrnitveni zahtevek v skladu z 92. členom SPZ, saj zatrjuje, da je lastnica spornega poslovnega prostora, ki ga brez pravnega naslova zaseda tožena stranka. Hkrati je tožeča stranka vložila še tožbo na prepoved bodočega vznemirjenja, vendar pa v tem delu tožbeni zahtevek ni opredeljen, saj ne vsebuje opisa, katera so tista ravnanja oziroma posegi v lastninsko pravico, ki naj bi jih sodišče na podlagi 99. člena SPZ v bodoče prepovedalo.

7. Na podlagi 272. člena ZIZ lahko sodišče izda začasno odredbo za zavarovanje nedenarne terjatve, če izkaže upnik za verjetno, da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala. Upnik mora verjetno izkazati tudi eno izmed naslednjih predpostavk: nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, da je odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode; da tožnik z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku.

8. Po prvem odstavku 273. člena ZIZ sme sodišče za zavarovanje nedenarne terjatve izdati vsako začasno odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja, kar je materialnopravni pogoj za izdajo začasne odredbe. Tožeča stranka je z začasno odredbo predlagala začasno ureditev spornega razmerja (prepoved posegov v njeno stvar) zaradi zahtevane vrnitve stvari. S predlagano začasno odredbo pa ni mogoče zavarovati tožbenega zahtevka na vrnitev stvari lastniku. Namen, ki ga s predlogom začasne odredbe zasleduje tožeča stranka, se glede na v predlogu zatrjevane posege tožene stranke v sporni poslovni prostor, lahko nanaša le na zavarovanje oziroma ureditev razmerja v negatorni pravdi. Tožbeni zahtevek na bodočo prepoved poseganja v lastninsko pravico tožeče stranke na poslovnem prostoru pa, kot je bilo že navedeno, ni zadostno konkretiziran oziroma opredeljen, zaradi česar je neizvršljiv. Poleg tega je za sklepčnost tožbenega zahtevka na prepoved povzročanja bodočega vznemirjanja, pogoj, da obstaja resna nevarnost, da se bo vznemirjenje ponovilo, kar pa tožbena trditvena podlaga ne vsebuje.

9. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. O stroških pritožbenega postopka bo odločeno s končno odločbo izdano v tem pravdnem postopku, v okviru katerega se o zavarovanju odloča. 1 V nadaljevanju poslovni prostor.