Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL Sodba I Cp 1225/2020

ECLI:SI:VSLJ:2020:I.CP.1225.2020 Civilni oddelek

vrnitev posojila ustna posojilna pogodba pogodbene stranke obveznost posojilojemalca več dolžnikov smrt pogodbene stranke ugovor zastaranja terjatve zapadlost rok za vrnitev posojila začetek teka zastaralnega roka pripoznava dolga prijava terjatve v zapuščinskem postopku poziv na plačilo
Višje sodišče v Ljubljani
6. oktober 2020

Povzetek

Sodišče je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice za vračilo posojenega zneska, ker je ugotovilo, da je terjatev zastarala. Pripoznava dolga, ki sta jo C. C. in B. B. podala v zapuščinskem postopku, je pretrgala zastaranje, vendar je sodišče ugotovilo, da je zastaralni rok potekel, saj tožnica ni pravočasno uveljavila svojih pravic. Sodišče je potrdilo, da priglasitev terjatve v zapuščinskem postopku ne pretrga zastaranja terjatve proti dediču.
  • Zastaranje terjatve in pripoznava dolgaAli pripoznava dolga pretrga zastaranje terjatve in kako se to odraža v zapuščinskem postopku?
  • Določitev zapadlosti terjatveKdaj terjatev zapade in kako se to povezuje z aktivnostjo upnika ter priglasitvijo terjatve v zapuščinskem postopku?
  • Obveznost vračila posojilaKakšne so obveznosti posojilojemalca glede vračila posojila, če rok vračila ni določen?
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Priznanje C. C. in B. B. v zapuščinskem postopku po A. A., podano 14. 9. 2010, je sodišče štelo za pripoznavo dolga. Ker pripoznava dolga pretrga zastaranje, in to v skladu z določbo 369. člena OZ začne teči znova, je sodišče prve stopnje zaključilo, da je splošni petletni zastaralni rok iz 346. člena OZ potekel 15. 9. 2015, ko je nastopilo zastaranje terjatve.

OZ v določbi 574. člena nalaga posojilojemalcu obveznost vrnitve določenega zneska oziroma stvari iste vrste kakovosti; in sicer v roku, določenem v pogodbi. Če rok vračila ni določen, niti ga ni mogoče določiti iz okoliščin, mora posojilojemalec vrniti posojilo po izteku primernega roka, ki ne more biti krajši od dveh mesecev, šteto od posojilodajalčeve zahteve, naj mu posojilo vrne.

Priznanje terjatve na naroku v zapuščinskem postopku ne predstavlja (tudi) trenutka njene zapadlosti.

Za začetek teka zastaranja je res odločilna dospelost terjatve. Ta pa je odvisna tudi od aktivnosti upnika. Če je upnik pasiven in ne izkoristi možnosti terjati izpolnitev obveznosti, začne zastaranje teči po poteku primernega roka, v katerem bi moral upnik opraviti dejanje oziroma se zastaranje navezuje na čas, ko bi upnik lahko izvršil potrebna dejanja. V nasprotnem primeru bi bil izničen namen (kogentnega) instituta zastaranja, začetek teka zastaranja pa bi bil negotov, kar bi bilo tudi v nasprotju s prepovedjo spremembe zastaralnega roka.

Prijavo terjatve v zapuščinskem postopku po A. A. je šteti kot zahtevo za vračilo posojila, zapadlost terjatve pa je vezana na dvomesečni rok od njene priglasitve terjatve v zapuščinskem postopku, saj priglasitev terjatve v zapuščinskem postopku ne pretrga zastaranja upnikove terjatve proti dediču.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek, s katerim je tožnica uveljavljala vračilo posojenega zneska v višini 9.219,60 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7. 9. 2017 dalje do plačila, zavrnilo (I. točka izreka). V II. točki izreka je tožnico zavezalo k povračilu 2.315,09 EUR toženčevih pravdnih stroškov.

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje tožnica, ki v pravočasni pritožbi uveljavlja vse zakonsko opredeljene pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Opozarja na napačno uporabo materialnega prava, saj je sodišče pomešalo pojma nastanka in zapadlosti terjatve. S presojo o zastaranju terjatve, pa čeprav toženec v okviru ugovora zastaranja ni navedel dejstev, na temelju katerih je bil tožbeni zahtevek zavrnjen, je zagrešilo absolutno bistveno kršitev pravil pravdnega postopka. Prekršilo je načelo dispozitivnosti in zagrešilo kršitev 22. člena Ustave RS. Priznanje terjatve na naroku v zapuščinskem postopku ne predstavlja trenutka njene zapadlosti, pač pa kvečjemu priznanje obstoja terjatve, t.j. priznanje njenega nastanka. Zastaranje je lahko pričelo teči šele po izteku najmanj dvomesečnega roka od trenutka, ko je tožnica od toženca zahtevala vračilo posojila (drugi odstavek 574. člena OZ v zvezi s prvim odstavkom 336. člena istega zakona). Če se šteje, da sta B. B. in C. C. 14. 9. 2010 na naroku v zapuščinskem postopku po A. A. pripoznala obstoj tožničine terjatve in se strinjala, da je bila med tožnico in A. A. sklenjena posojilna pogodba, to ne pomeni zapadlosti denarne terjatve. B. B. in C. C. sta kvečjemu priznala dejstvo, da je bila predmetna posojilna pogodba sklenjena in da se sme na tej podlagi zahtevati vračilo posojenega denarnega zneska. Četudi bi hipotetično sprejeli tezo, da je tožnica na naroku 14. 9. 2010 zahtevala vračilo posojila, zastaranje ne bi začelo teči naslednji dan in se ne bi izteklo 15. 9. 2015, pač pa bi lahko začelo teči šele 15. 11. 2010. Iz sodbe ne izhaja, ali je bil med tožnico in pravnimi predniki toženca določen datum vrnitve posojila. Sicer pa so univerzalni pravni nasledniki A. A. terjatev v končni fazi prerekali, sodišče pa je tožnico s pravnomočnim sklepom opr. št. D .../2010 z dne 11. 9. 2012 napotilo na pravdo. Priznanje terjatve s strani B. B. in C. C. je dokaz, da sta dolg do tožnice priznala. Zaradi (kasnejšega) spremenjenega stališča, vnesenega v pravnomočni sklep o dedovanju, pa to ne sme predstavljati pravnega dejstva, na nastop katerega bi bilo mogoče vezati trenutek zapadlosti terjatve iz naslova posojilne pogodbe. Toženec je v okviru postopka res podal ugovor zastaranja, a je pri tem navedel drugačna dejstva in pravna naziranja od tistih, ki so sodišču predstavljala podlago za zavrnitev tožbenega zahtevka. Sodišče bi v okviru odločanja o ugovor zastaranja smelo odločati zgolj o trditvi, da je zastaranje začelo teči s prijavo terjatve v zapuščinskem postopku po A. A., ne pa takrat, ko sta B. B. in C. C. na enem od narokov terjatev priznala. S tem je kršilo načelo dispozitivnosti v civilnem procesnem pravu, saj ni imelo pravne podlage za odločanje o ugovoru zastaranja preko trditvene podlage, ki jo je v tej zvezi podal toženec.

Pritožnik predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni takó, da v celoti ugodi tožbenemu zahtevku. Podrejeno predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba je bila vročena v odgovor tožencu, ta pa se nanjo in odzval. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je pri odločitvi izhajajo iz naslednjih pravno relevantnih dejstev: – med tožnico ter A. A., C. C. in B. B. je bila sklenjena ustna posojilna pogodba, na podlagi katere jim je tožnica izročila 9.000 EUR; – stranke ustno sklenjene posojilne pogodbe niso določile točnega datuma vračila posojila; – tožnica je v zapuščinskem postopku po A. A. z opr. št. D .../2010 priglasila terjatev v višini 9.000 EUR in podala izločitveni zahtevek za dve parceli; – na zapuščinski obravnavi po pokojni A. A. sta B. B. in C. C. 14. 9. 2010 priznala tožničino terjatev v višini 9.000 EUR; – dediči po pokojni A. A. so se tekom zapuščinskega postopka premislili glede poplačila tožnice, zato je bila tožnica v sklepu o dedovanju z dne 11. 9. 2012 napotena na pravdo; – tožnica tožbe v skladu z napotitvenim sklepom ni vložila; – tožnica je tožencu 6. 7. 2017 poslala poziv na vračilo posojila, v katerem mu je določila rok za izpolnitev obveznosti do 6. 9. 2017; – toženec dolgovanega zneska ni vrnil; – toženec je v postopku pred sodiščem prve stopnje ugovarjal, da je terjatev zastarana.

6. Na podlagi zgoraj izpostavljenih dejstvenih prvin je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek zaradi zastaranja zavrnilo. Priznanje C. C. in B. B. v zapuščinskem postopku po A. A., podano 14. 9. 2010, je štelo za pripoznavo dolga. Ker pripoznava dolga pretrga zastaranje, in to v skladu z določbo 369. člena Obligacijskega zakonika (OZ) začne teči znova, je sodišče prve stopnje zaključilo, da je splošni petletni zastaralni rok iz 346. člena OZ potekel 15. 9. 2015, ko je nastopilo zastaranje terjatve.

7. Pritožbeno sodišče pritrjuje pravnemu sklepu o zastaranju tožničine posojilne terjatve, vendar pa v celoti ne sledi razlogovanju sodišča prve stopnje. Obligacijski zakonik v določbi 574. člena nalaga posojilojemalcu obveznost vrnitve določenega zneska oziroma stvari iste vrste kakovosti; in sicer v roku, določenem v pogodbi. Če rok vračila ni določen, niti ga ni mogoče določiti iz okoliščin, mora posojilojemalec vrniti posojilo po izteku primernega roka, ki ne more biti krajši od dveh mesecev, šteto od posojilodajalčeve zahteve, naj mu posojilo vrne.

8. Pritožba pravilno opozarja, da priznanje terjatve na naroku v zapuščinskem postopku ne predstavlja (tudi) trenutka njene zapadlosti. Med pravdnima strankama niti ni sporno, da točen datum vračila posojila med tožnico in pravnimi predniki toženca ni bil določen. Zmotno pa je razlogovanje pritožbe, da je zastaranje lahko pričelo teči šele po izteku (najmanj) dvomesečnega roka od trenutka, ko je tožnica od toženca zahtevala vračilo posojila. Tožnica je tožencu poslala tovrsten dopis 6. 7. 2019 in v skladu z njenim tolmačenjem je bil toženec dolžan posojilo vrniti do 6. 9. 2017, to pa naj bi bil tudi trenutek, od katerega je začelo teči zastaranje tožničine terjatve iz naslova predmetne posojilne pogodbe. Takšna teza je po oceni pritožbenega sodišča napačna. Za začetek teka zastaranja je res odločilna dospelost terjatve. Ta pa je odvisna tudi od aktivnosti upnika, kot izhaja iz sodbe VSRS II Ips 404/2008. Če je upnik pasiven in ne izkoristi možnosti terjati izpolnitev obveznosti, začne zastaranje teči po poteku primernega roka, v katerem bi moral upnik opraviti dejanje oziroma se zastaranje navezuje na čas, ko bi upnik lahko izvršil potrebna dejanja. V nasprotnem primeru bi bil izničen namen (kogentnega) instituta zastaranja, začetek teka zastaranja pa bi bil negotov, kar bi bilo tudi v nasprotju s prepovedjo spremembe zastaralnega roka. Pritožba želi prikazati, da (šele) dopis tožencu z dne 6. 7. 2019 predstavlja prvo zahtevo po vrnitvi posojila v smislu določbe drugega odstavka 574. člena OZ, ki ima za posledico zapadlost terjatve na dan 6. 9. 2017 ter tek zastaralnega roka. Vendar pa pritožba spregleda, da je tožnica priglasila terjatev v zapuščinskem postopku in prav to priglasitev je, upoštevaje vse okoliščine konkretnega primera in trditveno podlago toženca, treba šteti kot zahtevo po vrnitvi posojila v smislu drugega odstavka 574. člena OZ.

9. Iz sklepa o dedovanju z opr. št. D .../2010 po pokojni A. A. izhaja, da je bila tožnica s svojim zahtevkom napotena na pravdo, ker zapustničini pravni nasledniki terjatve niso priznali. Sklep je postal pravnomočen 2. 11. 2012 (priloga A2), tožnica pa je tožbo vložila šele 15. 2. 2019, zato je njena terjatev nedvomno zastarala. Tožnica ni izkoristila možnosti terjati izpolnitev obveznosti v primernem času; v obdobju od pravnomočnosti sklepa o dedovanju po pokojni A. A. pa do poziva tožencu na vračilo posojila v letu 2017 je bila povsem pasivna. Pritožbeno sodišče zato šteje, da je treba njeno prijavo terjatve v zapuščinskem postopku po A. A. šteti kot zahtevo za vračilo posojila, zapadlost terjatve pa je vezana na dvomesečni rok od njene priglasitve terjatve v zapuščinskem postopku, saj priglasitev terjatve v zapuščinskem postopku ne pretrga zastaranja upnikove terjatve proti dediču1. 10. Tožnica je vložila tožbo šele 15. 2. 2019, zato je njena terjatev – glede na zgoraj pojasnjeno – zastarana, saj je petletni zastaralni rok že potekel. Ker pritožba tožnice ni utemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ugotovilo kršitev, na katere – skladno z določbo drugega odstavka 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti – je pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

11. Odločitev o pritožbenih stroških tožnice je vsebovana v odločitvi o zavrnitvi pritožbe (154. člen ZPP v povezavi s 165. členom istega zakona).

1 Primerjaj VSL sklep I Cp 1882/2014, I Cp 4188/2008.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia