Jedro

Odločitev o izreku denarne kazni je potrebno pretehtati (tudi) v smeri pravice stranke do izjavljanja in do poštenega sojenja. Ob presoji ravnanja odvetnika je zato potrebno upoštevati, da je naloga odvetnikov zastopanje strank v postopku, kar ravno zaradi možnosti, da bi ob tem prišlo do nedopustne omejitve pravice do izjavljanja v postopku, narekuje določeno tolerantnost.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

Obrazložitev

: (1.) Okrožno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom pooblaščenca tožeče stranke, odvetnika aa, kaznovalo z denarno kaznijo 100,00 EUR.

(2.) Zoper takšno odločitev vlaga pritožbo kaznovani odvetnik in uveljavlja bistveno kršitev določb Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) iz 1. odstavka 339. člena v zvezi s 1. odstavkom 304. člena ZPP in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi. V bistvenem navaja, da z enkratno izjavo, ki je bila dana na glavni obravnavi brez predhodnega dovoljenja sodnice, ni oviral dela sodišča, oziroma motil ali ogrožal poteka postopka, vsaj ne v takšni meri, ki bi opravičevala izrek denarne kazni. Pojasnjuje potek zaslišanja izvedenke in svoje ravnanje. Meni, da bi zadostoval tudi ustni opomin. Razpravljajoča sodnica poleg tega v zapisnik ni vnesla njegove izjave oziroma ravnanja, s katerim po njenem mnenju ni upošteval navodil sodišča, sam pa tudi ni imel možnosti, da bi na zapisnik ob koncu obravnave dal pripombe na vodenje obravnave in vsebino zapisnika in je bil zato prisiljen takšne pripombe dati v posebni vlogi.

(3.) Pritožba je utemeljena.

(4.) Po 304. členu ZPP, ki predstavlja pravno podlago za izrečeno denarno kazen, lahko senat (oziroma sodnik) v primeru, če kdo, ki se udeležuje postopka, ali kdo, ki je kot poslušalec navzoč pri obravnavi, žali sodišče ali druge udeležence v postopku, ovira delo ali se ne pokori ukazom predsednika senata glede vzdrževanja reda, le tega odstrani iz sodne dvorane ali kaznuje z denarno kaznijo po 3. odstavku 11. člena istega zakona, lahko pa ga tudi odstrani in kaznuje z denarno kaznijo.

(5.) Namen te določbe je zagotoviti potrebno procesno disciplino in neoviran potek postopka in preprečitev ravnanj, zaradi katerih je oteženo uresničevanje funkcije sodišča. Nujno je namreč, da so procesna dejanja podvržena določenim formalnim zahtevam, saj je to predpogoj za učinkovitost postopka. V vsakem konkretnem primeru pa je seveda predhodno potrebno ugotoviti vse pogoje, ki so za izrek kazni predpisani v navedenem določilu in pretehtati odločitev o kaznovanju tudi v smeri pravice stranke do izjavljanja in do poštenega sojenja, saj se z odrejenim ukrepom ne sme nedopustno poseči v te pravice. Ob tem je ob presoji ravnanja odvetnika potrebno upoštevati, da je naloga odvetnikov zastopanje strank v postopku, kar ravno zaradi možnosti, da bi ob tem prišlo do nedopustne omejitve pravice do izjavljanja v postopku, narekuje določeno tolerantnost. To seveda ne pomeni, da je svoboda govora odvetnika pri zastopanju stranke pred sodiščem absolutna. Kot del pravosodja ima odvetnik posebno vlogo in odgovornost pri vzpostavljanju zaupanja v sodstvo in spoštovanju sodstva. Poleg že navedenega je potrebno posebej izpostaviti, da se denarna kazen, ne glede na to, da je po 304. členu ZPP to disciplinski, ne pa kazensko-pravni ukrep, lahko izreče samo za neprimerno vedenje, katerega namen je onemogočiti ali otežiti izvrševanje naloge, ki je zaupana sodišču. Takšno vedenje pa predpostavlja, da je storilcu v razmerju do dejanja oziroma njegovih posledic mogoče očitati vsaj malomarnost, torej krivdno ravnanje (1).

(6.) V konkretnem primeru iz zapisnika glavne obravnave z dne 21.10.2009 ( ki je glede pravnorelevantnih okoliščin za izrek morebitne kazni pomanjkljiv), ne izhaja, da bi bili podani zakonski pogoji za izrek takšne kazni. Tako iz zapisnika izhaja, je pooblaščenec tožeče stranke zaslišani izvedenki in sodnici vpadal v besedo med zaslišanjem, zaradi česar je bil tudi opozorjen, vendar pa je iz poteka same obravnave razvidno, da je do takšnega opozorila prišlo ob začetku zaslišanja izvedenke (ko je odgovorila na drugo vprašanje), kar kaže, da je dejansko lahko šlo zgolj za enkraten ali kratkotrajen poseg pooblaščenca, ne pa za dejanje, ki se je med obravnavo ponavljalo in s katerim bi bilo dejansko ovirano delo sodišča. Iz zapisnika tudi ni razvidno, zakaj je sodišče pooblaščencu takoj po opozorilu, torej pred nadaljevanjem zaslišanja izvedenke, izreklo denarno kazen oziroma s čim in s kakšnimi izjavami je pritožnik še dodatno posegel v vodenje postopka. V zapisniku tudi ni najti opore za očitek pritožniku, da je bil namen njegovega neprimernega vedenja onemogočiti ali otežiti delo sodišču. V kolikor je pooblaščenec z izjavo (ki je sodišče ni zapisalo) zgolj (na sicer neprimeren način) opozoril na (po njegovem prepričanju nepravilno) ravnanje izvedenke, ne moremo govoriti o takšnem namenu.

(7.)Ker glede na navedeno zakonski pogoji za izrek denarne kazni niso bili podani, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep v skladu s 3. točko 365. člena ZPP razveljavilo.

(1) Glej Lojze Ude in drugi, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, stran 648 do 652.