Jedro

V obravnavani zadevi je Okrajno sodišče v Gornji Radgoni kot sredstvo izvršbe izbralo prodajo dolžnikove nepremičnine, katera leži na območju, ki spada pod Okrajno sodišče v Ljutomeru, vendar bi bilo po oceni Višjega sodišča v Mariboru upoštevajoč zlasti načelo sorazmernosti (3. člen ZIZ) ter potreben obseg izvršbe, višino denarne terjatve (denarne kazni), ki se izterjuje in dejstva na katera utemeljeno opozarja Okrajno sodišče v Ljutomeru, da ima dolžnik odprt bančni račun, da živi in ima naslov za vročanje na območju Okrajnega sodišča v Gornji Radgoni ter da je lastnik nepremičnine, na katere je bila predlagana izvršba, le v deležu 1/8, poleg tega pa je na tej nepremičnini vknjiženih več hipotek, smiselno izvršbo najprej dovoliti na transakcijski račun dolžnika, kateri po vpogledu v register transakcijskih računov fizičnih oseb ni zaprt.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi je krajevno pristojno Okrajno sodišče v Gornji Radgoni.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Gornji Radgoni se je s sklepom z dne 30. 10. 2014 izreklo za krajevno nepristojno za odločanje v tej zadevi, potem ko je po opravljenih poizvedbah ugotovilo, da je dolžnik lastnik nepremičnin parc. št. 5/0 k.o. 267 - Ilovci, vpisanih v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Ljutomeru, za dovolitev izvršbe na nepremičnine pa je krajevno pristojno tisto sodišče, na območju katerega je nepremičnina (166. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ). Po pravnomočnosti sklepa je zadevo odstopilo Okrajnemu sodišču v Ljutomeru. Slednje je sprožilo spor o pristojnosti, ker meni, da bi bilo, upoštevajoč višino terjatve in dejstva, da ima dolžnik odprte bančne račune, da živi in ima naslov za vročanje na območju drugega sodišča ter da je lastnik nepremičnine, na katere je bila predlagana izvršba, le v deležu 1/8, smiselno izvršbo najprej dovoliti na bančne račune in premičnine dolžnika, po morebitnem neuspehu takšne izvršbe, pa dovoliti izvršbo na dolžnikovo nepremičnino. Na podlagi drugega odstavka 25. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ je predlagalo, naj v sporu o pristojnosti odloči Višje sodišče v Mariboru.

2. Izvršilni naslov v obravnavani zadevi predstavlja sklep Okrajnega sodišča v Tolminu VL 89569/2010 z dne 12. 5. 2014 na podlagi 33. člena ZIZ. Če dolžnik, ki je fizična oseba, izrečene kazni ne plača v roku, ki ga določi sodišče, se kazen izterja po uradni dolžnosti (peti odstavek 33. člena ZIZ).

3. Postopek izvršbe po uradni dolžnosti (drugi odstavek 2. člena ZIZ) se začne z obvestilom pristojnega organa o neplačani terjatvi, ki se izterja po uradni dolžnosti. V obravnavani zadevi je bilo to obvestilo računovodske službe Okrožnega sodišča v Novi Gorici o neplačani denarni kazni. V obvestilu so navedeni zgolj podatki o dolžniku, ne pa tudi podatki o dolžnikovem premoženju, na katerega bo mogoča izvršba, in o izvršilnih sredstvih, od katerih je odvisna krajevna pristojnost v izvršilnem postopku. Vse te podatke v postopku izvršbe, ki se začne po uradni dolžnosti, zbere sodišče samo, ki vodi izvršbo po uradni dolžnosti, to pa izbere tudi izvršilno sredstvo.(1)

4. Posebnost postopka izvršbe, ki se uvede po uradni dolžnosti, je, da je enostranski, saj v njem ni upnika v procesnem smislu. Sicer pa za postopek izvršbe, uvedene po uradni dolžnosti, ZIZ ne določa kakšnih posebnosti. Za presojo krajevne pristojnosti sodišča je zato potrebno uporabiti določbe o pristojnosti, ki veljajo za postopek izvršbe nasploh. Pristojnost se presodi na podlagi navedb v predlogu in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana (prvi odstavek 17. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V obravnavani zadevi je Okrajno sodišče v Gornji Radgoni kot sredstvo izvršbe izbralo prodajo dolžnikove nepremičnine, katera leži na območju, ki spada pod Okrajno sodišče v Ljutomeru, vendar bi bilo po oceni Višjega sodišča v Mariboru upoštevajoč zlasti načelo sorazmernosti (3. člen ZIZ) ter potreben obseg izvršbe, višino denarne terjatve (denarne kazni), ki se izterjuje in dejstva na katera utemeljeno opozarja Okrajno sodišče v Ljutomeru, da ima dolžnik odprt bančni račun, da živi in ima naslov za vročanje na območju Okrajnega sodišča v Gornji Radgoni ter da je lastnik nepremičnine, na katere je bila predlagana izvršba, le v deležu 1/8, poleg tega pa je na tej nepremičnini vknjiženih več hipotek, smiselno izvršbo najprej dovoliti na transakcijski račun dolžnika, kateri po vpogledu v register transakcijskih računov fizičnih oseb ni zaprt. Krajevna pristojnost izvršilnega sodišča se v primeru tega izvršilnega sredstva po 100. členu ZIZ določi po stalnem prebivališče dolžnika, če dolžnik nima stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji, pa po območju, na katerem ima začasno prebivališče. Krajevno pristojno je torej okrajno sodišče, na območju katerega ima dolžnik stalno oziroma začasno prebivališče. 5. Vrhovno sodišče je že v številnih odločbah poudarilo, da podatek o prebivališču dolžnika ni podatek, ki bi bil sodišču znan. Zato je za presojo pristojnosti, ki se ravna po prebivališču dolžnika, odločilen podatek, ki ga je upnik navedel v predlogu za izvršbo in ne podatek, ki ga je sodišče pridobilo iz centralnega registra prebivalstva. Ker se postopek, ki se vodi po uradni dolžnosti, začne z obvestilom pristojnega organa o neplačani terjatvi, to pomeni, da je relevanten podatek, ki ga o prebivališču dolžnika navede pristojni organ v takem obvestilu.(2)

6. V obravnavanem primeru je računovodska služba Okrožnega sodišča v Novi Gorici v obvestilu o neplačani denarni kazni, ki naj se izterja po uradni dolžnosti, kot naslov dolžnika navedla Segovci 41, Apače, torej prebivališče, ki na podlagi 8. točke 8. člena Zakona o postopku za ustanovitev, združitev oziroma spremembo območja občine ter o območjih občin, spada v katastrsko občino Apače, za katero je pristojno Okrajno sodišče v Gornji Radgoni.

7. Višje sodišče v Mariboru je zato na podlagi prvega odstavka 25. člena ZPP v z zvezi s 15. členom ZIZ odločilo, da je za odločanje v tej izvršilni zadevi pristojno Okrajno sodišče v Gornji Radgoni.

Op. št. (1) : Tako Vrhovno sodišče RS v sklepih I R 105/2009 in III R 28/2008. Op. št. (2) : Tako Vrhovno sodišče RS v sklepu I R 105/2009 z dne 14. 12. 2009.