Jedro

Upnik je v svojem predlogu denarno terjatev, za zavarovanje katere naj bi bila izdana začasna odredba, utemeljeval na podlagi 631. člena OZ, to je na neposrednem zahtevku podizvajalcev za poplačilo svojih pripoznanih terjatev do podjemnika od naročnika. Materialnopravni predpostavki za tovrsten zahtevek sta pripoznava terjatve podjemnika do podizvajalca ter odprt dolg naročnika do podjemnika.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Vsaka stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog upnika za izdajo začasne odredbe, s katero naj bi dolžniku naložilo vnovčitev katerekoli bančne garancije katerekoli banke, izdane istemu naročniku garancije za plačilo podizvajalcu pri izgradnji stanovanjske soteske B najmanj v znesku 69.292,68 EUR. Sodišče je svojo odločitev utemeljilo na ugotovitvi, da upnik v predlogu za izdajo začasne odredbe stopnjo verjetnosti ni izkazal denarne terjatve, v zavarovanje katere je predlagal izdajo začasne odredbe.

2. V pritožbenem roku je pritožba zoper prvostopenjski sklep vložil upnik. Uveljavljal je vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP in pritožbenemu sodišču predlagal, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču, podrejeno temu pa, da izpodbijani sklep spremeni tako, da upnikovem predlogu ugodi, dolžniku pa naloži povrnitev vseh pravdnih stroškov upnika.

3. V odgovoru na pritožbo je dolžnik pritožbenemu sodišču predlagal, da pritožbo zavrne in izpodbijani sklep potrdi.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Upnik je v svojem predlogu denarno terjatev, za zavarovanje katere naj bi bila izdana začasna odredba, utemeljeval na podlagi iz 631. člena Obligacijskega zakonika, to je na neposrednem zahtevku podizvajalcev za poplačilo svojih pripoznanih terjatev do podjemnika od naročnika. Materialnopravni predpostavki za tovrsten zahtevek sta pripoznava terjatve podjemnika do podizvajalca ter odprt dolg naročnika do podjemnika. Pritožbeno sodišče pritrjuje dokazni oceni prvostopenjskega sodišča, da upnik glede na podano trditveno podlago in ponujene dokaze s stopnjo verjetnosti ni dokazal obstoja takšne terjatve.

6. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da prvostopenjsko sodišče ni upoštevalo predloženih dokaznih listin s strani upnika. Kot rečeno bi za utemeljitev terjatve na določbi 631. člena OZ tožeča stranka morala s stopnjo verjetnosti izkazati, da ji je družba G. d.d., ki je sedaj v stečaju, pripoznala terjatev za opravljena dela iz njunega podizvajalskega razmerja. Na takšno pripoznavo pa ni mogoče sklepati zgolj iz predloženega izpisa odprtih postavk, ki je očitno enostranska listina samega upnika. Po drugi strani pa upnik tudi v okviru trditvenih navedb te relevantne okoliščine, da je G. d.d. njegovo terjatev izrecno prepoznal, ni niti zatrjeval. Te materialnopravne predpostavke zatrjevane terjatve zato ni mogoče utemeljevati zgolj s sklicevanjem da dolžnik, ki ni v neposrednem pogodbenem razmerju z upnikom, ni nasprotoval obstoju terjatve upnika. Prav tako je nerelevantno pritožbeno sklicevanje, da naj bi iz vloge dolžnika z dne 05. 04. 2011 bilo sklepati na pripoznanje terjatve s strani upnika. Upnik torej sploh ni ponudil relevatnih trditev, da mu je podjemnik, to je G. d.d., zatrjevano terjatev pripoznal, niti ni ponudil nobenih trditev o dolgovanem znesku dolžnika do podjemnika iz naslova gradbene pogodbe, na katero se je skliceval v predlogu za izdajo začasne odredbe. Iz dopisov dolžnika, ki jih je predložil upnik, pa je razvidno, da v razmerju med dolžnikom kot naročnikom in glavnim izvajalcem G. še ni izdelan obračun, iz katerega bi bilo mogoče sklepati na višino dolgovanega zneska dolžnika do glavnega izvajalca. Obstoja obveznosti dolžnika do glavnega izvajalca ni mogoče utemeljevati zgolj na zatrjevani okoliščini, da dolžnik razpolaga z bančno garancijo, ki naj bi med drugim zagotavljala tudi kritje potrjenih obveznosti izvajalca do njegovih podizvajalcev.

7. Ker upnik ponudil zadostne trditvene podlage, s katero bi utemeljil materialnopravne predpostavke za zatrjevano terjatev do dolžnika, se izkaže kot pravilna ugotovitev prvostopenjskega sodišča o tem, da ni uspel s stopnjo verjetnosti izkazati denarne terjatve, ki naj bi bila predmet zavarovanja z začasno odredbo. Pritožbeno sodišče je zato izpodbijani sklep potrdilo, saj ni ugotovilo drugih absolutnih bistvenih kršitev pravdnega postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

8. Ker upnik s pritožbo ni uspel, sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP). Do povrnitev stroškov pritožbenega postopka pa ni upravičen niti dolžnik, saj v smislu prvega odstavka 366. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ne gre za nujno potrebne stroške postopka.