Jedro

Ker je dolžnost sodišča, da v primeru mirovanja stranke opozori na posledice tega procesnega instituta, predstavlja taka opustitev bistveno kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 354. člena ZPP/77, saj je taka opustitev neposredno vplivala na pravilnost nadaljnjih odločitev sodišča.

Izrek

Reviziji zoper izpodbijani sklep se v zvezi s sklepom II Pd... z dne 9.11.1998 ugodi, sklepa sodišča druge in prve stopnje se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Revizija zoper izpodbijani sklep se v zvezi s sklepom II Pd... z dne 10.11.1998 zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 9.11.1998 štelo tožbo za umaknjeno, ker nobena stranka v roku štirih mesecev ni predlagala nadaljevanja postopka, ki je miroval od 17.4.1998 dalje, in je zato postopek končalo.

S sklepom z dne 10.11.1998 pa je sodišče zavrglo predlog za nadaljevanje postopka kot prepozno vložen in kot neutemeljen zavrnilo predlog za vrnitev v prejšnje stanje.

Drugostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom pritožbo tožnika zavrnilo in je potrdilo oba izpodbijana sklepa sodišča prve stopnje.

Zoper pravnomočen sklep sodišča druge stopnje je tožnik vložil z eno vlogo dve reviziji, od katerih se je ena nanašala na postopek v zvezi s sklepom z dne 9.11.1998, druga pa v zvezi s sklepom z dne 10.11.1998, obe zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Navajal je, da sodišče pri prvem sklepu ni upoštevalo določb ZPP/77, saj sklep nima elementov, zahtevanih z določbo četrtega odstavka 217. člena ZPP/77. Stranka ni bila opozorjena na posledice, če ne bi bilo v roku predlagano nadaljevanje postopka, čeprav zakon to izrecno zahteva. Revident zato ne sme nositi posledic zamude roka. To še posebej zato, ker mu je pooblaščenec odpovedal pooblastilo, sodnega sklepa pa ni prejel. Glede drugega sklepa pa navaja, da so obstajali razlogi za vrnitev v prejšnje stanje in da zato sklep ni v skladu z dokazi. Zato je predlagal, da revizijsko sodišče reviziji ugodi.

Revizija je bila v skladu z določbo 390. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP/77 - Uradni list SFRJ, št. 4/77 do 27/90) vročena nasprotni stranki, ki na revizijo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo.

Revizija je utemeljena zoper del izpodbijanega sklepa, s katerim je bil potrjen sklep z dne 9.11.1998. To pomeni, da zaradi razveljavitve sklepa, s katerim se je štela tožba za umaknjeno, revident nima več pravnega interesa za obravnavanje revizije zoper sklep, s katerim je bil potrjen sklep z dne 10.11.1998 zaradi zavrženja predloga za nadaljevanje postopka in predloga za vrnitev v prejšnje stanje. Zato je revizijsko sodišče revizijo zoper ta sklep zavrglo, saj ni več temeljne procesne predpostavke.

Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Zato revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, v katerem se izpodbija in v mejah razlogov, ki so v reviziji navedeni. Po uradni dolžnosti pazi le na absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 354. člena ZPP/77 ter na pravilno uporabo materialnega prava (386. člen ZPP/77).

Ker se z revizijo izpodbija sklep, je treba ugotavljati dovoljenost revizije še glede na določbe 400. člena ZPP/77, ki določa, da je revizija zoper sklep možna, če je bil z njim postopek pravnomočno končan. S sklepom z dne 9.11.1998 je bil postopek pravnomočno končan, zato je revizija v tem primeru dopustna.

Revizijsko sodišče ugotavlja, da sodišče druge stopnje, pred njim pa že sodišče prve stopnje, nista upoštevali določb ZPP/77. V četrtem odstavku 217. člena ZPP/77 je določba, da je treba v sklepu, s katerim se ugotavlja mirovanje postopka, navesti, od katerega dneva postopek miruje, stranke opozoriti na pravne posledice mirovanja in kaj se šteje, če v štirih mesecih od dneva, ko je nastalo mirovanje, nihče ne predlaga nadaljevanja postopka.

Iz zapisnika o glavni obravnavi z dne 17.4.1998 ne izhaja, da bi revident bil na obravnavi, na kateri je bilo dogovorjeno mirovanje postopka, da pa iz njega izhaja, da se je njegov pooblaščenec odpovedal pismenemu odpravku sklepa (zato ta strankam ni bil vročen), obenem pa mu je na isti obravnavi odpovedal pooblastilo. V spisu ni dokaza, da je bil tožnik opozorjen na posledice nepredlaganja nadaljevanja postopka. Ker je dolžnost sodišča, da v primeru mirovanja stranke opozori na posledice tega procesnega instituta, predstavlja taka opustitev bistveno kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 354. člena ZPP/77, saj je taka opustitev neposredno vplivala na pravilnost nadaljnjih odločitev sodišča. Zato je revizijsko sodišče reviziji zoper drugostopni sklep v zvezi s sklepom z dne 9.11.1998 na podlagi prvega odstavka 394. člena v zvezi s četrtim odstavkom 400. člena ZPP/77 ugodilo in razveljavilo sklepa sodišča prve in druge stopnje in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje. V skladu z določbo 392. člena v zvezi s četrtim odstavkom 400. člena ZPP/77 pa je kot nedovoljeno zavrglo revizijo zoper sklep v zvezi s sklepom z dne 10.11.1998. Sodišče je določbe ZPP/77 uporabilo smiselno kot predpise Republike Slovenije v skladu z določbo prvega odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).