Jedro

Iz zapisnika z naroka ne izhaja, da je katerakoli od pravdnih strank uveljavljala kršitev določb postopka, ker sodišče ni izvedlo dokaza z neposrednim zaslišanjem B. B. in C. C., zato se v pritožbi na relativne kršitve določb postopka tožena stranka neutemeljeno sklicuje.

Sporna dejstva, ki so pomembna za odločbo, lahko sodišče ugotovi tudi z zaslišanjem strank. Možnost zamenjave pomena besed avans in ara je po stališču višjega sodišča razlog, da ju sodišče prve stopnje zasliši in ugotovi, ali držijo trditve tožene stranke, da sta se pravdni stranki ob sklenitvi Pogodbe dogovorili, da lahko tožena stranka ob sklenitvi Pogodbe plačanih 10.000,00 EUR obdrži, če tožeča stranka odstopi od Pogodbe, oziroma ali je bilo 10.000,00 EUR ob sklenitvi Pogodbe plačanih kot ara.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče tožbenemu zahtevku ugodilo in toženi stranki naložilo, da tožeči stranki plača 10.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 11. 2011 dalje do plačila v 15. dneh, da ne bo izvršbe (I. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da tožeči stranki povrne pravdne stroške v znesku 1.624,88 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od naslednjega dne po preteku 15. dnevnega plačilnega roka (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo se je pravočasno pritožila tožena stranka. Uveljavljala je vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in tožbeni zahtevek zavrne oziroma podrejeno, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila. Predlagala je zavrnitev pritožbe kot neutemeljene in potrditev izpodbijane sodbe. Priglasila je stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V pritožbi tožena stranka ponavlja navedbe v zvezi z ugovorom pasivne legitimacije, ki ga je podala že v postopku pred sodiščem na prvi stopnji. Navaja, da je bila tožena stranka v tožbi označena z matično številko njene podružnice (poslovne enote T.), ki kot taka nima statusa pravne osebe, zaradi česar ne more biti stranka postopka. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožeča stranka v tožbi toženo stranko označila z imenom in sedežem: „Pekarna ... X s. p.,“ V skladu z določbo 7. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) je samostojni podjetnik fizična in ne pravna oseba, zaradi česar nima lastne pravne subjektivitete, ločene od subjektivitete fizične osebe. Tudi, če bi držale trditve tožene stranke, da je bila v tožbi napačno označena z matično številko njene poslovne enote, in da je bila ta poslovna enota med postopkom izbrisana iz poslovnega registra, to ne bi vplivalo na dejstvo, da v pravdi na strani tožene stranke od vsega začetka nastopa fizična oseba X. Pravni subjektiviteti samostojnega podjetnika in fizične osebe namreč nista ločeni. Pritožbeni očitek o neobstoju pasivne legitimacije zato ni utemeljen.

6. Odločitev sodišča prve stopnje temelji na dejanski ugotovitvi, da sta pravdni stranki 3. 10. 2010 sklenili Pogodbo o prodaji pekarne za pogodbeno ceno 50.000,00 EUR(1) z opremo (A2, v nadaljevanju Pogodba); da je tožeča stranka z izjavo z dne 16. 11. 2011 odstopila od Pogodbe, in da je do odstopa od Pogodbe tožeča stranka delno izpolnila obveznost plačila kupnine. Ob sklenitvi Pogodbe je toženi stranki izročila za avans 10.000,00 EUR, 9. 11. 2010 pa je na njen transakcijski račun nakazala še 15.000,00 EUR. Tožena stranka svojega dela obveznosti po Pogodbi do razveze pogodbe še ni izpolnila, vrnila pa je tožeči stranki na njen poziv le 15.000,00 EUR. Na podlagi navedenega je sodišče prve stopnje uporabilo drugi odstavek 111. člena OZ (učinki razvezane pogodbe), ki določa, da ima stranka, ki je deloma izpolnila pogodbo, pravico do vrnitve tistega kar je dala. Ugovor tožene stranke, da ima pravico znesek 10.000,00 EUR zadržati kot aro pa je zavrnilo iz razloga, ker je ocenilo, da je toženec, ko je podpisal prejem zneska 10.000,00 za avans, s tem potrdil tisto, kar je dejansko podpisal. Če bi se pravdni stranki pogovarjali o ari, ki jo lahko v primeru neizpolnitve pogodbe prodajalec zadrži, je ocenilo, da ne bi toženec podpisal, da je prejel avans.

7. Tožena stranka v pritožbi vztraja pri trditvah, da sta se pogodbeni stranki dogovorili po vsebini za aro v višini 10.000,00 EUR. Sodišču prve stopnje utemeljeno očita, da ni popolno ugotovilo dejanskega stanja. Zmotno je namreč sodišče prve stopnje sklepalo na pravo voljo strank le iz zapisa, da je tožena stranka prejela 10.000,00 EUR za avans. Iz sporne Pogodbe res izhaja, da je šlo pri znesku 10.000,00 EUR, ki je bil plačan „na roke“ ob sklenitvi pogodbe, za avans, vendar sta tej besedi pravdni stranki pripisovali različen pomen. Tožeča stranka je trdila, da je zakoniti zastopnik tožeče stranke toženi stranki izročil 10.000,00 EUR na roke kot predplačilo oziroma kot delno plačilo v Pogodbi dogovorjene kupnine. V dokaz je tožeča stranka predlagala vpogled v Pogodbo oziroma v potrdilo o plačilu avansa z dne 3. 10. 2010, zaslišanje direktorja tožeče stranke, zaslišanje tožene stranke in treh prič. Tožena stranka pa je trdila, da je šlo za aro oziroma, da je bilo dogovorjeno, da ob sklenitvi Pogodbe plačanih 10.000,00 EUR lahko toženec obdrži, če bo tožeča stranka odstopila od pogodbe. V dokaz je predlagala zaslišanje toženca in dveh prič, ki sta bili prisotni pri sklenitvi predmetne Pogodbe.

8. Na naroku dne 25. 3. 2015 je tožena stranka predložila pisni izjavi prič B.B. in C.C. ter pisno izjavo tožene stranke X. Sodišče prve stopnje je na naroku dokaz z zaslišanjem prič zavrnilo, ker iz samih izjav prič izhaja, da tudi njihovo neposredno zaslišanje ne bi prispevalo k razjasnitvi dejanskega stanja in je zato izvedba tega dokaza nepomembna po drugem odstavku 287. člena ZPP. Iz zapisnika z naroka ne izhaja, da je katerakoli od pravdnih strank uveljavljala kršitev določb postopka, ker sodišče ni izvedlo dokaza z neposrednim zaslišanjem B.B. in C.C., zato se v pritožbi na relativne kršitve določb postopka tožena stranka neutemeljeno sklicuje (286.b člen ZPP).

9. V zvezi s spornim dejstvom dane are pa sta obe pravdni stranki predlagali tudi zaslišanje strank, ki sta sklenili pogodbo in ki je primeren dokaz za ugotavljanje prave volje strank ob sklenitvi pogodbe. Sporna dejstva, ki so pomembna za odločbo, lahko sodišče ugotovi tudi z zaslišanjem strank (257. člen ZPP). Možnost zamenjave pomena besed avans in ara je po stališču višjega sodišča razlog, da ju sodišče prve stopnje zasliši in ugotovi, ali držijo trditve tožene stranke, da sta se pravdni stranki ob sklenitvi Pogodbe dogovorili, da lahko tožena stranka ob sklenitvi Pogodbe plačanih 10.000,00 EUR obdrži, če tožeča stranka odstopi od Pogodbe, oziroma ali je bilo 10.000,00 EUR ob sklenitvi Pogodbe plačanih kot ara. Če bi sodišče ugotovilo, da je temu tako, pa je za odločitev o tožbenem zahtevku nadalje odločilno, katera stranka je odgovorna za neizpolnitev pogodbe (65. člen OZ), od katere je odstopila tožeča stranka, česar sodišče prve stopnje zaradi zgoraj navedenega ni ugotavljalo.

10. Glede eventuelne pravice tožene stranke zadržati 10.000,00 EUR kot aro, je na njej trditveno in dokazno breme o tem, da je tožeča stranka odgovorna za neizpolnitev Pogodbe. Tožena stranka je trdila, da je za neizpolnitev Pogodbe odgovorna tožeča stranka, ker na poziv Č.Č. ni hotela skleniti najemne pogodbe o najemu prostorov sporne pekarne. Tožeča stranka pa je trdila, da najemne pogodbe ni hotela skleniti, ker Č.Č. ni bil lastnik prostorov sporne pekarne do celote, česar tožena stranka ni prerekala, in še, da je od Pogodbe odstopila, ker je ugotovila, da je bila tudi oprema kasneje prodana drugemu kupcu, česar tožena stranka prav tako ni prerekala.

11. Opredeljevanje pritožbenega sodišča do nosilnih dejanskih argumentov (in dokazov) pravdnih strank, ki jih je sodišče prve stopnje spregledalo, bi v konkretnem primeru pomenilo, da so bili ti argumenti in dokazi obravnavani in preizkušani le na eni stopnji sojenja (kršitev pravice do pritožbe). Zato je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 354. člen ZPP). Razveljavitev odločitve o glavni stvari je narekovala tudi razveljavitev stroškovne odločitve sodišča prve stopnje (3. točka 365. člena ZPP).

12. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje dopolniti dokazni postopek z zaslišanjem obeh pravdnih srank in se upoštevaje vse pravnorelevatne trditve pravdnih strank ter izvedene dokaze opredeliti do tega, kakšna je bila volja strank ob sklenitvi Pogodbe oziroma ugotoviti, ali sta se pravdni stranki ob sklenitvi Pogodbe dogovorili, da lahko tožena stranka v primeru, če tožeča stranka odstopi od Pogodbe, ob sklenitvi Pogodbe plačani znesek 10.000,00 EUR obdrži. Če bo ugotovilo, da je temu tako oziroma, da je plačilo 10.000,00 EUR mogoče šteti za aro, bo moralo ugotavljati tudi, katera stranka je odgovorna za neizpolnitev Pogodbe (65. člen OZ), pri čemer bo moralo upoštevati zgoraj navedene trditve obeh pravdnih strank, zlasti pa nesporno dejstvo, da je bila za izpolnitev Pogodbe ključna sklenitev najemne pogodbe za prostore sporne pekarne med tožečo stranko in Č.Č.(2) ter nesporno dejstvo, da najemna pogodba za sporne prostore ni bila sklenjena(3), ter glede na to odločiti o utemeljenosti tožbenega zahtevka.

13. V posledici razveljavitve odločitve o glavni stvari sodbe sodišče prve stopnje, je bilo potrebno odločitev o pritožbenih stroških pridržati za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

Op. št. (1): V 9. točki obrazložitve izpodbijane sodbe je pisna pomota: 5.000,00 EUR/namesto pravilno 50.000,00 EUR Op. št. (2): Iz trditev tožeče stranke namreč izhaja, da zanjo nakup opreme pekarne, brez hkratnega najema prostorov pekarne, ni imel nobenega pomena.

Op. št. (3): V 11. točki obrazložitve izpodbijane sodbe je pisna pomota, da ni prišlo do prekinitve/pravilno do sklenitve najemne pogodbe