Jedro

Za brezplačno pravno pomoč ni mogoče zaprositi za nazaj, za dejanja in storitve, ki so bile že opravljene.

Da bi organ za BPP tožnikovo prošnjo lahko obravnaval razumno in v skladu s določili ZBPP, bi jo tožnik moral vložiti tako, da bi jo organ za BPP prejel in o njej odločil pred dejanjem, za katerega je bila brezplačna pravna pomoč zaprošena.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Delovno in socialno sodišče v Ljubljani – organ, pristojen za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju organ za BPP) je z izpodbijano odločbo zavrnil prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči z dne 18. 3. 2013. V obrazložitvi navaja, da je 20. 3. 2013 prejel tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči in sicer smiselno za pravno svetovanje in zastopanje na naroku za obnovo postopka pri Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani, Zunanjem oddelku v Brežicah, v individualnem delovnem sporu Pd 66/2005. Pojasnjuje, da ni ugotavljal, ali prosilec izpolnjuje finančne pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči v smislu 13. in 19. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ker je ugotovil, da niso izpolnjeni pogoji iz 24. člena tega zakona. Navaja, da je bil narok za obnovo postopka istega dne, ko je prejel prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, že opravljen in tudi zaključen. Prosilec v obliki in obsegu, kot je zaprosil za brezplačno pravno pomoč, le-te ne potrebuje več. Zato organ za BPP zaključuje, da je njegova prošnja neutemeljena in jo je zavrnil. Tožnik v tožbi navaja, da jo vlaga, ker je organ za BPP zmotno in nepopolno ugotovil dejansko stanje oziroma napravil napačen sklep o dejanskem stanju. Prošnjo za brezplačno pravno pomoč z dne 18. 3. 2013 je 19. 3. 2013 ob 16.58 uri oddal priporočeno na pošti. Tožnik se sklicuje na drugi odstavek 11. člena ZBPP. Navaja, da je bil narok za obnovo postopka opravljen 20. 3. 2013, torej en dan po vložitvi prošnje. Ko je organ za BPP prejel njegovo prošnjo, narok ni bil že opravljen in tudi zaključen, saj je Zunanji oddelek delovnega sodišča v Brežicah narok opravil 20. 3. 2013, s pričetkom ob 10 uri in zaključkom ob 10.25 uri. Sicer pa je irelevantno, če je bil narok opravljen in zaključen, še preden je organ za BPP odločil o prošnji, saj je pomembno le to, da je bila prošnja vložena pravočasno oziroma oddana pred pravdnim dejanjem sodišča, na katerega se je nanašala. Sicer pa je prošnja v celoti utemeljena, ker nima denarnih sredstev, da bi lahko plačal strokovnjaka pravne stroke za zastopanje. Tožnik predlaga, da sodišče odpravi izpodbijano odločbo in zadevo vrne organu za BPP v ponovno odločanje ter zahteva povrnitev stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Toženka v odgovoru na tožbo vztrajala pri izpodbijani odločbi in ponavlja razloge za odločitev. Navaja, da je tožnikovo prošnjo prejela 20. 3. 2013, strokovna sodelavka, ki jo je obravnavala, pa 21. 3. 2013, to je istega dne, ko je bila zadeva vpisana v BPP vpisnik. Dne 21. 3. 201 je s strani tožnika prejela zapisnik o opravljenem naroku dne 20. 3. 2013, ki se je istega dne tudi zaključil. Pripominja, da tožnik prošnje ni označil kot nujne, čeprav se je moral zavedati, da praktično do začetka naroka ne bo mogla izdati odločbe. Poudarja še, da je bilo tožniku vabilo za narok poslano 27. 2. 2013 in je imel dovolj časa, da bi prošnjo vložil pravočasno ter bi organ za BPP o njej odločil pred opravo naroka. Ugovarja še višini priglašenih stroškov, saj ti niso priglašeni v skladu z Zakonom o odvetniški tarifi.

Tožnik v pripravljalni vlogi prereka navedbe toženke v odgovoru na tožbo. Poudarja, da je zaprosil za dodelitev brezplačne pravne pomoči za zastopanje na naroku, zato ni umestna navedba, da je smiselno zaprosil za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Vztraja pri stališču, da je pomembno le, da je prošnjo vložil pred dnevom sodnega naroka. Zato ni pomembno, ali je bil narok 20. marca opravljen in zaključen. Neupoštevno je tudi toženkino stališče, da prošnje ni označil kot nujne. Resnici ne odgovarja navedba, da ne potrebuje brezplačne pravne pomoči, saj sicer prošnje ne bi vlagal. Toženka tudi neutemeljeno ugovarja višini priglašenih stroškov, ker je treba uporabiti Pravilnik o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu in ne Zakon o odvetniški tarifi.

Tožba ni utemeljena.

Organ za BPP je tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za zastopanje na naroku dne 20. 3. 2013 za obravnavo predloga za obnovo postopka v delovnem sporu Pd 66/2005 pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani, Zunanjim oddelkom v Brežicah, zavrnil, ker je ugotovil, da ni izpolnjen eden od dveh kumulativno predpisanih pogojev, t.i. objektivni pogoj iz 24. člena ZBPP. Po tej določbi se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca oziroma njegovo družino življenjskega pomena.

Tožnik se pri izpodbijanju sprejete odločitve opira na drugi odstavek 11. člen ZBPP, ki določa, da dodeljena brezplačna pravna pomoč zajema tiste stroške sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči ter plačilo za dejanja pravne pomoči, ki do dneva vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči še niso bila opravljena, razen v primeru iz četrtega odstavka 25. člena tega zakona (za prvi pravni nasvet). Iz navedene določbe izhaja pravilo, da za brezplačno pravno pomoč ni mogoče zaprositi za nazaj, za dejanja in storitve, ki so bile že opravljene.

Za presojo pravilnosti uporabe materialnih določb ZBPP se je treba opredeliti o vložitvi tožnikove prošnje za dodelitev zaprošene brezplačne pravne pomoči (pri tem niso sporna dejstva – datum oddaje prošnje na pošti, dan prejema prošnje pri organu za BPP, temveč pravno vprašanje, kdaj je bila prošnja vložena, kar preizkuša sodišče po uradni dolžnosti, argumentum a contrario - prvi odstavek 24. člena Zakona o upravnem sporu, ZUS-1). V zvezi s tem organ za BPP v izpodbijani odločbi navaja, da je prošnjo prejel 20. 3. 2013. Dan prejema prošnje torej šteje za relevantno dejstvo za odločanje. Tožnik pa meni, da je pomembno le, da je prošnjo oddal priporočeno po pošti 19. 3. 2013. Tožnik torej svojo trditev o pravočasnosti prošnje opira na procesno pravilo o pravočasnosti vložitve vloge, vezane na rok, iz 68. člena ZUP (po tej določbi je vloga vložena pravočasno, če jo pristojni organ prejme, preden izteče rok; kot dan prejema se šteje, če se vloga pošlje priporočeno po pošti, dan oddaje na pošto). Po mnenju sodišča pa to pravilo, ob upoštevanju okoliščin obravnavanega primera, organ za BPP ni vezalo. ZBPP nima posebnih določb o vložitvi prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Da bi organ za BPP tožnikovo prošnjo lahko obravnaval razumno in v skladu s določili ZBPP, pa bi jo, po mnenju sodišča, tožnik moral vložiti tako, da bi jo organ za BPP prejel in o njej odločil pred dejanjem, za katerega je bila brezplačna pravna pomoč zaprošena.

Tožnikovo trditev, da je prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči poslal priporočeno po pošti 19. 3. 2013, in navedbo organa za BPP, da jo je prejel 20. 3. 2013, potrjujejo podatki v spisih (tožnik v pripravljalni vlogi pravilno opozarja, da ni pomembno, kdaj jo je dobila strokovna delavka, ki jo je obravnavala, temveč kdaj jo je dobil organ). Iz navedenega izhaja, da je strokovna služba za BPP na sedežu Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani kot pristojni organ za odločanje o tožnikovi prošnji, le to prejela tedaj, ko se je na Zunanjem oddelku v Brežicah dejanje izvrševalo (iz zapisnika, na katerega se sklicuje tudi tožnik, izhaja, da se je narok začel 20. 3. 2013 ob 10. uri in se je zaključil ob 10.25. uri). Tudi če bi organ za BPP tožnikovo prošnjo reševal kot nujno (pri tem se sodišče strinja s tožnikom, da je ni bil dolžan označiti kot take), prošnje ne bi mogel proučiti in o njej odločiti pred narokom, ki se je 20. 3. 2013 tudi zaključil. Zato sodišče ne more pritrditi tožniku, da je prošnjo vložil pred izvedbo naroka, za zastopanje na katerem je zaprosil za brezplačno pravno pomoč. Organ za BPP je ob podanem dejanskem stanju pravilno upošteval drugi odstavek 11. člena ZBPP.

V 24. členu ZBPP pa je imel podlago za zavrnitev tožnikove prošnje. Ker je tožnik prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči izrecno omejil le na zastopanje na naroku 20. 3. 2013 (ni zaprosil za zastopanje v postopku obnove), narok pa je bil 20. 3. 2013 opravljen in zaključen, do pravne pomoči za dejanje, za katerega je zaprosil (in o kateri, kot se je sodišče opredelilo zgoraj, organ za BPP ni mogel odločiti pred narokom), ni bil upravičen. Takšna dodelitev pravne pomoči bi bila očitno nerazumna. Zato je organ za BPP tožnikovo prošnjo lahko zavrnil. Kolikor tožnik v tožbi poudarja, da je bila njegova prošnja v celoti utemeljena in potrebna, ker nima denarnih sredstev za plačilo strokovne pomoči, pa mu sodišče odgovarja, da mu organ za BPP brezplačne pravne pomoči ni odrekel na podlagi (ne)izpolnjevanja finančnih pogojev, temveč iz razloga nerazumnosti dodelitve zaprošene brezplačne pravne pomoči. Sodišče je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo odločbe pravilen in da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.

Odločitev o stroškovnem zahtevku temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.