Jedro

V tej zadevi ne gre za tipično situacijo iz 346. člena ZFPPIPP, saj je bila vrednost predmeta prodaje posredno ugotovljena s cenilcem. Ta je namreč ocenil drug solastni delež dolžnika na isti nepremičnini (solastni delež 1/18). Sedaj prodajani solastni delež, ki je še manjši (in ne celotna nepremičnina, kot to meni pritožnik), je bil namreč v predhodnem postopku spregledan, kot je to pojasnil upravitelj.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo dolžnikov ugovor (p. d. 109) proti sklepu o prodaji z dne 10. 10. 2019 (p. d. 110).

2. Zoper sklep se je pritožil dolžnik in predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je zavrnilo dolžnikov ugovor, ki ga je ta na podlagi četrtega odstavka 56. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP vložil proti sklepu o prodaji. S sklepom o prodaji je sodišče odločilo, da se opravi prodaja solastnega deleža 11/1080 nepremičnine parc. št. 1 k. o. ... z zavezujočim zbiranjem ponudb, določilo izhodiščno ceno predmeta prodaje (200 EUR) in varščino (20 EUR).

5. Pritožnik uveljavlja zmotno ugotovitev solastnega deleža 1/18 parc. št. 1 k. o. ..., ki ni predmet sedaj izpodbijanega sklepa. Kolikor se nanj posredno nanaša, pa so razlogi sodišča prve stopnje, ki je izhajalo iz že ocenjene vrednosti drugega solastnega deleža in vrednosti celotne nepremičnine po GURS (19.607 EUR) popolnoma pravilni in mu višje sodišče popolnoma pritrjuje. Višje sodišče se v celoti strinja s sodiščem prve stopnje, da predmeta prodaje ni treba ceniti s pooblaščenim ocenjevalcem vrednosti ter da je lahko njegovo vrednost ocenil upravitelj sam (1. točka drugega odstavka 346. člena ZFPPIPP v zvezi s 3. točko prvega odstavka istega člena). Končno v tej zadevi niti ne gre za tipično situacijo iz citiranega člena, saj je bila vrednost predmeta prodaje posredno ugotovljena s cenilcem. Ta je namreč ocenil drug solastni delež dolžnika na isti nepremičnini (solastni delež 1/18 na 1.700 EUR tržne vrednosti oziroma 1.300 EUR likvidacijske vrednosti). Sedaj prodajani solastni delež (in ne celotna nepremičnina, kot to meni pritožnik) je bil namreč v predhodnem postopku spregledan, kot je to pojasnil upravitelj.

6. Izrecno zatrjeni pritožbeni razlog ni utemeljen. Ker tudi ne obstojijo pritožbeni razlogi, na katere je višje sodišče pazilo po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP) je višje sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.