Jedro

Konkretni ugovori tožene stranke na tožnikove pavšalne navedbe so terjali substancirane trditve glede vseh odločilnih dejstev, torej o vzrokih za nujnost del, opredeljenih po količini in ceni, obstoj katerih bi nato sodišče preizkusilo v dokaznem postopku.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Tožnik s tožbo od toženke zahteva plačilo zneska 11.131,48 EUR za opravljena zaključna dela v gradbeništvu. Sodišče je tožbeni zahtevek zavrnilo in mu naložilo, da je dolžan toženki plačati znesek 1.730,08 EUR stroškov postopka.

2. Zoper sodbo vlaga pritožbo tožnik iz vseh dopustnih pritožbenih razlogov, s predlogom, naj višje sodišče sodbo razveljavi in vrne zadevo v obravnavanje sodišču prve stopnje. Poudarja, da je bila tožbena podlaga ustrezna, tožnik je natančno navedel nujna dodatno naročena in nepredvidljiva dela ter predlagal zaslišanje priče P. S., ki bi lahko potrdil njegove navedbe. Predložil je vse listine, ki jih je posedoval, in na podlagi katerih bi sodišče lahko utemeljeno ugodilo tožbenemu zahtevku. Predlagal je tudi ogled na kraju samem, česar sodišče ni izvedlo. Ob ogledu bi bilo mogoče ugotoviti, da so dela, katerih plačilo vtožuje, opravljena v celoti, in tudi izračunati porabljeni material po splošno dostopnih tabelah. Že sam obračun zaključnih del v gradbeništvu potrjuje po tožniku popisana in izvedena dela, kot so priprava podlage, polaganje, glajenje, izravnavanje in niveliranje površin, polaganje zaključnih oblog, tesnenje, obnova objektov z vlago. Trditvena podlaga je bila dovolj substancirana. Toženka je dodatna dela naročila ustno. Dela so bila opravljena strokovno in v celoti. Tudi dogovor o ceni za dodatna dela je obstajal, zato bi jih toženka morala plačati. Sodišče bi moralo upoštevati, da tudi toženka ni založila stroškov za izvedenca. Če je menilo, da je bil ta dokaz nujen, bi moralo stranki ponovno pozvati k založitvi predujma.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pravdni stranki sta 19. 5. 2010 sklenili gradbeno pogodbo za rekonstrukcijo prizidka, po kateri se je tožnik kot izvajalec toženki kot naročnici zavezal opraviti gradbena dela na objektu v skladu s ponudbo z dne 29. 4. 2010 (v kateri so dela vsebinsko povzeta) v skupni višini 8.592,57 EUR. Med strankama ni sporno (prim. ugotovitev na naroku 5. 6. 2012), da je toženka ta dela že plačala, tožnik pa v tej pravdi terja plačilo za dodatno opravljena dela. Sodišče je tožbeni zahtevek zavrnilo, saj je ocenilo, da tožnik ni zmogel zadostiti trditvenemu (posledično niti dokaznemu) bremenu glede utemeljenosti vtoževane terjatve.

5. Po določilu 652. člena Obligacijskega zakonika (OZ) mora imeti izvajalec za vsak odmik od pogodbenih del pisno soglasje naročnika. Za dela, ki jih je opravil brez takšnega soglasja, povečanja cene ne more zahtevati. Izvajalec brez poprejšnjega soglasja lahko izvede le nepredvidena dela, ki jih drugi odstavek 653. člena opredeljuje kot tista, ki jih je bilo treba nujno opraviti, da bi bila zagotovljena stabilnost objekta ali da ne bi nastala škoda, povzročila pa jih nepričakovana težja narava zemljišča, nepričakovana voda ali kakšen drug izreden in nepričakovan dogodek. Za takšna dela ima izvajalec pravico do pravičnega plačila. Izvajalec lahko zahteva tudi zvišanje cene, če so se v času od sklenitve pogodbe do njene izpolnitve zvišale cene za elemente, na podlagi katerih je bila ta določena, in sicer, če je dela izvedel v roku, v primeru zvišanja za več kot 2 %, če dela ni izvedel v pogodbenem roku pa le, če bi bila cena sicer višja za več kot 5 % (655. člen OZ).

6. Na tožniku kot izvajalcu je trditveno breme, da izkaže upravičenost do plačila vtoževane terjatve in njeno višino. Tožnik ni zatrjeval, da bi stranki za dodatna dela sklenili pisni dogovor, temveč je v prvi pripravljalni vlogi navedel, da je izvajal nujna nepredvidena dela, ki pa jih ni specificiral. To je storil pavšalno šele v odgovoru na pripravljalno vlogo toženke, prejeto na prvem naroku, in navedel, da so bila nujna dela: „prebijanja stene zaradi pridobitve dodatnega prostora, izdelava tlakov in betonske plošče, izdelava betonske škarpe prizidka, lepilo, fini omet, izravnalna masa, barvanje – slikopleskarska dela, vgradnja vrat, prebijanje betonske stene, grobi omet, fini omet, betonske stene“. Tak površen opis del ne kaže na nujnost v smislu drugega odstavka 653. člena OZ, prav tako tudi ne navedba tožnika, da so bila dela nujna zaradi: „odvrnitve škode, nepričakovane vlage in drugih nepričakovanih specifičnosti materialov“. Sodišče je zato tožnika (po tem, ko kljub večkratnemu podaljšanju roka ni založil sredstev za postavitev izvedenca gradbene stroke) pozvalo, da tožbo dopolni s specifikacijo del in materiala, za katerega zahteva plačilo, in z razlogi za nujnost izvedenih del. Tožniku je torej kljub zaključku prvega naroka za glavno obravnavo nudilo ustrezno materialno procesno vodstvo in mu omogočilo, da dopolni trditveno podlago z navedbo vseh pravotvornih dejstev, česar pa ta ni storil. Konkretni ugovori tožene stranke na tožnikove pavšalne navedbe so namreč terjali substancirane trditve glede vseh odločilnih dejstev, torej o vzrokih za nujnost del, opredeljenih po količini in ceni, obstoj katerih bi nato sodišče preizkusilo v dokaznem postopku. Ker tožnik tega bremena ni zmogel, kar je sodišče prve stopnje podrobno obrazložilo v 12. točki sodbe, je odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka pravilna.

7. Sodišče ni bilo dolžno opraviti ogleda in zaslišati priče S., kot zmotno očita pritožba, saj dokazi niso namenjeni dopolnjevanju pomanjkljivo postavljenih trditev. Poleg tega sodišče z ogledom brez strokovnega znanja o nujnosti izvedenih del ne bi moglo presojati, saj gre za strokovno vprašanje, predujma za izvedenca gradbene stroke pa tožnik ni založil. 8. Ker glede na navedeno v pritožbi zatrjevani pritožbeni razlogi niso utemeljeni, je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo na podlagi 353. člena ZPP.

9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 154. v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP.