Jedro

Kadar predlagatelj ne navede vrednosti vozil, niti ne opozori na posebnosti, ki bi lahko nižale njihovo vrednost, sodišče upošteva vrednost povprečno ohranjenega avtomobila, ki ga pridobi na javno dostopnih spletnih portalih (avto.net; bolha.com ipd.)

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (I. točka izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo tožničin predlog za oprostitev plačila sodne takse (I. točka izreka). Tožnici je odložilo plačilo sodne takse za postopek o pritožbi v znesku 1.893,00 EUR do pravnomočnega zaključka pravdnega postopka (II. točka izreka) in razveljavilo plačilni nalog P 91/2021 z dne 1. 6. 2022 (III. točka izreka).

2. Tožnica po pooblaščencu pravočasno izpodbija I. točko izreka tega sklepa iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s tretji odstavkom 1. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju: ZST-1). V pritožbi sodišču očita, da se izpodbijanega sklepa ne da preizkusiti in je njegova obrazložitev nepopolna, ker je sodišče prve stopnje podatke o vrednosti vozil v lasti partnerja in sina pridobilo s spletne strani avto.net, pri tem pa nobeden od oglasov oziroma ponudba za prodajo vozila ni predložena. V nadaljevanju izpostavlja, da je tudi sama pridobila podatke o vrednosti ocenjevanih vozil, ki so že precej dotrajana. Tako je na istem portalu našla zgolj eno vozilo Mercedes-Benz Sprinter letnik 2007, ki je ocenjeno na znesek manj kot 5.000,00 EUR, kar je bistveno drugače od ocene sodišča prve stopnje v znesku 10.000,00 EUR. Prav tako pa je za Audi A4 Avant letnik 2016 ob vnosu iskalnih pogojev, pridobila vrednosti pod 13.000,00 EUR in ne 20.000,00 EUR kot je to vozilo ocenilo sodišče prve stopnje. V ta namen v spis vlaga dokazni listini o vrednosti obeh vozil. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Skladno s petim odstavkom 11. člena ZST-1 mora sodišče pri odločanju o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu sodnih taks skrbno presoditi vse okoliščine, zlasti pa upoštevati materialni položaj stranke in njenih družinskih članov, vrednost predmeta postopka in število oseb, ki jih stranka preživlja. Po določbi šestega odstavka 11. člena ZST-1 je do celotne oprostitve plačila sodnih taks, ne glede na določbo prvega odstavka tega člena, upravičena stranka, ki izpolnjuje materialne pogoje za prejemanje redne brezplačne pravne pomoči po zakonu, ki ureja brezplačno pravno pomoč (t. j. po Zakonu o brezplačni pravni pomoči; v nadalejvanju: ZBPP). Materialni položaj prosilca in njegove družine se ugotavlja glede na njihove dohodke in premoženje (prvi odstavek 12.a člena ZST-1, prvi odstavek 14. člena ZBPP). Za ugotavljanje materialnega položaja se uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči (drugi odstavek 12.a člena ZST-1, drugi odstavek 14. člena ZBPP). Ta zakon je Zakon o socialnovarstvenih prejemkih, ki napotuje na Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev.

5. Sodišče prve stopnje je ugotovilo: (-) da pritožnica živi v skupnem gospodinjstvu z zunajzakonskim partnerjem in dvema mladoletnima otrokoma; (-) da skupni mesečni dohodek na družinskega člana znaša 585,58 EUR in ne presega 2-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka;1 (-) da je tožničin mladoletni sin lastnik osebnega vozila znamke Audi A4 Avant letnik 2016, katerega vrednost je sodišče prve stopnje ocenilo v znesku 20.000,00 EUR, in tovornega vozila Mercedes-Benz Sprinter letnik 2007, ki ga je sodišče ocenilo v znesku 10.000,00 EUR; (-) da je tožničin zunajzakonski partner lastnik vozil znamke Peugeot, letnik 2010 v vrednosti 7.000,00 EUR in osebnega vozila Hyundai Tucson, letnik 2005 v vrednosti 2.000,00 EUR, ki ju sodišče prve stopnje ni upoštevalo v premoženju družine, hkrati pa je še lastnik štirikolesnika Polaris letnik 2009 v vrednosti 1.000,00 EUR; (-) da je pritožnica lastnica nepremičnine v vrednosti 3.975,00 EUR; (-) da premoženje tožnice oziroma njene družine (Audi A4 Avant v vrednosti 20.000,00 EUR, tovorno vozilo Mercedes-Benz Sprinter v vrednost 10.000,00 EUR, štirikolesnik v vrednosti 1.000,00 EUR in nepremičnina v lasti tožnice v vrednosti 3.975,00 EUR) presega premoženjski cenzus za dodelitev socialne pomoči (20.250,72 EUR).

6. Glede na tako ugotovljeno dejansko stanje glede obsega premoženja oziroma glede premoženjskega stanja tožnice in njene družine, je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za oprostitev plačila sodne takse pravilna. Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, je oprostitev plačila sodne takse namenjena gmotno najšibkejšemu in socialno ogroženemu sloju prebivalstva. Utemeljeno je namreč pričakovati, da bo tožnica osebna vozila, s katerimi razpolaga oziroma razpolaga njena družina, lahko prodala in pokrila dolgovani znesek sodne takse, ne da bi bilo s tem ogroženo njeno preživljanje in preživljanje njene družine. Tako je sodišče prve stopnje pravilno – ob tem ko je zavrnilo njen predlog za oprostitev plačila sodne takse – ugodilo njenemu (podrednemu) predlogu za odlog plačila sodne takse in ji je plačilo sodne takse odložilo do pravnomočnega zaključka predmetnega postopka.

7. Neutemeljen je smiselno zatrjevan pritožbeni očitek o absolutni bistveni kršitvi pravil postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP v povezavi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1, saj se izpodbijana odločitev da preizkusiti. Sodišče prve stopnje je namreč pojasnilo, kako je ugotovilo vrednost obeh vozil. Morebitnih oglasov oziroma ponudb pa sodišče prve stopnje izpodbijanemu sklepu ni dolžno prilagati ali dodatno utemeljevati. Sklep ima tako jasne in zadostne razloge o odločilnih dejstvih, ki si ne nasprotujejo in ne nasprotujejo izreku.

8. V postopku glede oprostitve plačila sodnih taks se smiselno uporabljajo določbe zakonov, ki urejajo posamezne postopke, za katere se plačujejo sodne takse (tretji odstavek 1. člena ZST-1). To pomeni, da se smiselno uporablja tudi določba 212. člena ZPP, po kateri mora vsaka stranka navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoje zahtevke. Stranka, ki predlaga taksno oprostitev, mora tako podati ustrezno trditveno in dokazno podlago za svoj predlog. Že sodišče prve stopnje je ugotovilo, česar pritožba ne izpodbija, da tožnica vozil, ki jih ima v lasti njena družina, v svoji izjavi o premoženjskem stanju ni navedla. To pomeni, da pritožbene navedbe glede vrednosti vozil in priloženi dokazi predstavljajo nedovoljene pritožbene novote, zato z njimi ne more izpodbiti pravilnih in argumentiranih zaključkov sodišča prve stopnje. Tožnica namreč v pritožbi ne pojasni, zakaj teh navedb brez svoje krivde ni mogla navesti že v predlogu za oprostitev plačila sodnih taks (prvi odstavek 337. člen ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1). Kadar predlagatelj ne navede vrednosti vozil, niti ne opozori na posebnosti, ki bi lahko nižale njihovo vrednost, sodišče upošteva vrednost povprečno ohranjenega avtomobila, ki ga pridobi na javno dostopnih spletnih portalih (avto.net; bolha.com ipd.).2 Sodišče prve stopnje je tako pravilno upoštevalo podatke, ki so mu bili na voljo.

9. Glede na pojasnjeno pritožbene navedbe niso utemeljene. Ker sodišče druge stopnje tudi ob preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in v povezavi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1 ni ugotovilo uradoma upoštevnih kršitev, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem delu (I. točka izreka) potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).

1 Ki v času odločanja sodišča prve stopnje znaša 843,78 EUR. 2 Primerjaj Gregor Špajzer, Pravosodni bilten, št. 1/2019, stran 183.