Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL Sklep II Cp 356/2019

ECLI:SI:VSLJ:2019:II.CP.356.2019 Civilni oddelek

zakonito dedovanje vračunanje daril vračunanje daril v dedni delež idealna ali realna kolacija cenitev vrednosti darila po cenah ob zapustnikovi smrti in stanju ob daritvi absolutna bistvena kršitev določb postopka nasprotje izreka s samim seboj pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih
Višje sodišče v Ljubljani
12. junij 2019

Povzetek

Sodna praksa obravnava vračunanje daril v zapuščinskem postopku, kjer se ugotavlja, da dedič, ki je prejel darilo, lahko izbere način vračunanja (idealna ali realna kolacija). Pritožba se nanaša na nasprotje med izrekom in obrazložitvijo sklepa sodišča prve stopnje, kar je privedlo do razveljavitve sklepa in vrnitve zadeve v nov postopek. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da izrek nasprotuje samemu sebi in da sklep ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih, kar onemogoča pritožbeni preizkus.
  • Vračunanje daril v zapuščinskem postopkuAli se pri vračunanju daril upošteva vrednost darila ob zapustnikovi smrti in kako se to odraža v dednem deležu?
  • Ugotavljanje vrednosti zapuščineKako se ugotavlja vrednost zapuščine in ali so vključene vse terjatve in premičnine?
  • Nasprotje med izrekom in obrazložitvijo sklepaKako vpliva nasprotje med izrekom in obrazložitvijo sklepa na pravico do pritožbe?
  • Nujni delež sodedičaKako se zaščiti nujni delež sodediča v primeru, ko je prejel darilo, ki presega vrednost njegovega dednega deleža?
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Ustanova vračunanja daril omogoča, da dobijo tisti sodediči pri zakonitem dedovanju, ki jim je zapustnik dal darila že za časa življenja ali jim je naklonil volila v oporoki, efektivno toliko manj iz zapuščine na račun svojega dednega deleža, kolikor znaša vrednost darila ali volila. Za darilo je šteti kakršnokoli neodplačno razpolaganje zapustnika v korist zakonitega dediča. Če zapuščine ni toliko, da bi sodedič, ki zahteva vračunanje, dobil ustrezno vrednost, ne dobi dedič, kateremu se darilo vračuna, ničesar iz zapuščine, ni pa tudi ničesar dolžan vrniti. Pravilo, da dedič, ki je dobil v vrednosti večje darilo ali volilo, kot je vrednost njegovega dednega deleža, ni dolžan ničesar vrniti v zapuščino, pa ne velja tedaj, če bi bil s tem prikrajšan nujni delež sodediča. Zakoniti dedič, v čigar dedni delež je vračunati darilo ali volilo, si lahko izbere način vračunanja. Lahko se odloči za vračunanje vrednosti darila ali volila (idealna kolacija), ali pa se odloči, da bo darovani predmet in natura vrnil v zapuščino (realna kolacija.) Če dedič ne vrne darovanega predmeta v zapuščino, se opravi vračunanje računsko (idealna kolacija) tako, da se pri določitvi efektivne velikosti dednega deleža upošteva vrednost darila. Ker čas daritve ni istoveten s časom zapustnikove smrti, se darilo oceni po vrednosti ob zapustnikovi smrti glede na stanje ob daritvi.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da v zapuščino po pokojnem Ž. Ž. spada naslednje premoženje: - osebni avtomobil Renault R 21, reg. št. ...; - vrednostni papirji pri KDD, 379 rednih delnic Holding, št. računa ...; - vračilo pokojnine po ZUJF pri ZPIZ; - neizplačani del pokojnine pri ZPIZ; - terjatev do dolžnika G. G. iz izvršilnega postopka I 00/... pri Okrajnem sodišču v Grosupljem; - terjatev do dolžnika K. K. iz izvršilnega postopka I 00/... pri Okrajnem sodišču v Kranju; - terjatev do dolžnika v Republiki Hrvaški, postopek naj bi se vodil v Karlovcu; in terjatev do dolžnikov A. A in I. I. po sodbi Okrožnega sodišča v Ljubljani II P .../2012 z dne 14. 9. 2015 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp .../2016 z dne 30. 11. 2016, glede darilne pogodbe z dne 12. 4. 2012, ki jo je podaril sodediču N. N. (I. točka izreka). Za zakonita dediča v prvem dednem redu je razglasilo zapustnikovo ženo M. N. ter zapustnikovega sina N. N., vsakega do polovice (II. točka izreka). V III. točki izreka je ugotovilo, da je dedič N. N. s prejetim darilom po darilni pogodbi z dne 12. 4. 2012 glede deleža do 31/128 nepremičnine parc. št. 1, k.o. X, ki v naravi predstavlja stanovanje v Ljubljani, in prisojene terjatve iz naslova uporabnine navedenega stanovanja po sodbi Okrožnega sodišča v Ljubljani P .../2011 z dne 14. 9. 2015 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp .../2016 z dne 30. 11. 2016, v celoti dedno odpravljen, zato prejme M. N. celotno zapuščino.

2. Zoper takšno odločitev se laično pritožuje zapustnikov sin N. N. Navaja, da je solastnik parcelne št. 2, k.o. X na podlagi darilne pogodbe z dne 25. 12. 2000. Z darilno pogodbo z dne 12. 4. 2012 pa je pridobil še solastnino sedaj pokojnega očeta, ki pa je bila obremenjena s hipoteko v korist A. A. V postopku izvršbe In 737/2008 je A. A. postala solastnica te nepremičnine. Z darilno pogodbo z dne 12. 4. 2012 tako dejansko glede na že navedeno hipoteko A. A. od pokojnika ni pridobil ničesar. Opozarja, da terjatev iz naslova uporabnine navedenega stanovanja po sodbi Okrožnega sodišča v Ljubljani II P .../2011 z dne 14. 9. 2015 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp .../2016 z dne 30. 11. 2016 ni zapuščina po umrlem očetu Ž. Ž. Navaja, da v zapuščino sodijo tudi različne premičnine, ki so razvidne iz vloge dedinje M. N., ki je bila v spis vložena 7. 4. 2014. 3. Pritožba je utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prišlo do absolutne bistvene kršitve določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ker izrek nasprotjuje samemu sebi, sklep pa tudi ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih, zato ga ni mogoče preizkusiti.

5. Pritožba utemeljeno opozarja, da izrek sklepa nasprotuje samemu sebi in njegovim razlogom, zato ga je bilo potrebno razveljaviti že iz tega razloga. Sodišče prve stopnje je v izreku sklepa ugotovilo, da v zapuščino, med drugim, spada tudi terjatev zapustnika, ki jo je imel do dolžnikov A. A in I. I. po sodbi Okrožnega sodišča v Ljubljani II P .../2012 z dne 14. 9. 2015 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp .../2016 z dne 30. 11. 2016. Hkrati pa v izreku ter tudi v njegovi obrazložitvi ugotavlja, da je pokojnik navedeno terjatev podaril sinu N. N. 6. Kot izhaja iz podatkov spisa, je dedinja M. N. v teku zapuščinskega postopka zahtevala, da se sodediču N. N. v njegov dedni delež vračuna vrednost daril, ki jih je prejel od zapustnika, in sicer delež 31/128 vrednosti nepremičnine parc. št. 2, k.o. X (darilna pogodba z dne 12. 4. 2012), ter terjatev iz naslova uporabnine za stanovanje po sodbi Okrožnega sodišča v Ljubljani II P .../2011 z dne 14. 9. 2015 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp .../2016 z dne 30. 11. 2016, ter je hkrati tudi uveljavljala prikrajšanje njenega nujnega dednega deleža. 7. Ustanova vračunanja daril omogoča, da dobijo tisti sodediči pri zakonitem dedovanju, ki jim je zapustnik dal darila že za časa življenja ali jim je naklonil volila v oporoki, efektivno toliko manj iz zapuščine na račun svojega dednega deleža, kolikor znaša vrednost darila ali volila. Za darilo je šteti kakršnokoli neodplačno razpolaganje zapustnika v korist zakonitega dediča. Če zapuščine ni toliko, da bi sodedič, ki zahteva vračunanje, dobil ustrezno vrednost, ne dobi dedič, kateremu se darilo vračuna, ničesar iz zapuščine, ni pa tudi ničesar dolžan vrniti (člen 48/1, 2 ZD). Pravilo, da dedič, ki je dobil v vrednosti večje darilo ali volilo, kot je vrednost njegovega dednega deleža, ni dolžan ničesar vrniti v zapuščino, pa ne velja tedaj, če bi bil s tem prikrajšan nujni delež sodediča (člen 48/3 ZD). Zakoniti dedič, v čigar dedni delež je vračunati darilo ali volilo, si lahko izbere način vračunanja. Lahko se odloči za vračunanje vrednosti darila ali volila (idealna kolacija), ali pa se odloči, da bo darovani predmet in natura vrnil v zapuščino (realna kolacija.) Če dedič ne vrne darovanega predmeta v zapuščino, se opravi vračunanje računsko (idealna kolacija) tako, da se pri določitvi efektivne velikosti dednega deleža upošteva vrednost darila.1 Ker čas daritve ni istoveten s časom zapustnikove smrti, se darilo oceni po vrednosti ob zapustnikovi smrti glede na stanje ob daritvi (52. člen ZD).

8. Razlogov glede zgoraj navedenih pravno odločilnih dejstev izpodbijani sklep ne vsebuje. Sodišče prve stopnje je vrednost darila po darilni pogodbi z dne 12. 4. 2012 ocenilo z dvema zneskoma, in sicer v višini 248.461,00 EUR ter v višini 132.310,00 EUR, pri tem pa ni upoštevalo pritožnikove trditve, ki jo je podal v vlogi z dne 12. 5. 2014, da je bila nepremičnina, ki je bila predmet darilne pogodbe z dne 12. 4. 2012, v času daritve obremenjena s hipoteko upnice A. M. (kar nenazadnje izhaja tudi iz priloženega zemljiškoknjižnega izpiska in čemur sodedinja niti ni oporekala). Šele, ko bo znana vrednost daril po vrednosti ob zapustnikovi smrti glede na stanje ob daritvi in če se bo ugotovilo, da zapuščine ni toliko, da bi sodedinja, ki je zahtevala vračunanje, dobila ustrezno vrednost, pritožnik, kateremu se bo darilo vračunalo, iz zapuščine ne bo dobil ničesar. Izpodbijani sklep tudi ne vsebuje podatkov o višini vrednosti osebnega avtomobila in vrednostnih papirjev, višini neizplačanega dela pokojnine oziroma višini vračila pokojnine ter o višini v izreku navedenih terjatev zapustnika do dolžnikov. Gre za odločilna dejstva, saj je od njih odvisna ugotovitev velikosti zapuščine. Sodišče prve stopnje tudi ni ugotavljalo, ali v zapuščino spadajo tudi premičnine, ki jih je dedinja navedla v vlogi z dne 7. 4. 2014 in ki naj bi se nahajale na ... v Grosuplju (alkoholni destilati).

9. Ker opisano nasprotje med samim izrekom, izrekom in obrazložitvijo ter pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih onemogočajo pritožbeni preizkus pravilnosti odločitve, je bilo potrebno izpodbijan sklep razveljaviti in vrniti zadevo sodišču prve stopnje v ponovni postopek. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da z razveljavitvijo sklepa ne bo prišlo do kršitve strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Namen zakonske možnosti odprave pomanjkljivosti na prvi stopnji v pritožbenem postopku ni v tem, da bo sodišče druge stopnje v celoti prevzelo sojenje, ki bi ga moralo opraviti sodišče prve stopnje, kar bi navsezadnje tudi izničilo dvostopenjsko sojenje kot temeljno ustavno procesno jamstvo.

PRAVNI POUK: Zoper ta sklep je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje v 15 dneh od prejema pisnega odpravka te odločbe, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitev postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje.

O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

1 Dr. Karel Zupančič, Dedno pravo, Uradni list SRS 1984, str. 77 - 81.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia