Jedro

Zavarovalnina iz naslova AO plus zavarovanja.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in v izpodbijanem obsodilnem delu (točka I izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka krije sama svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče iz naslova pogodbenega zavarovanja AO plus tožniku za telesne poškodbe prisodilo zavarovalnino v znesku 35.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 27. 5. 2015 dalje do plačila. Nadalje je toženo stranko zavezalo k povrnitvi pravdnih stroškov tožeče stranke v znesku 4.126,53 EUR z zakonskimi zamudnimi obresti v primeru plačilne zamude (točka I izreka). V presežku, za znesek 16.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, je zavrnilo zahtevek tožeče stranke (točka II izreka).

2. Zoper obsodilni del prvostopne sodbe je pritožbo vložila tožena stranka zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, bistvene kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Glede temelja zahtevka navaja, da tožnik ni dokazal, da je telesne poškodbe utrpel v prometni nesreči s traktorjem, zlasti pa ni dokazal, da se po prometni nesreči ni izmaknil preiskavi alkoholiziranosti. Pri takih izvajanjih se pritožba sklicuje na določbe Posebnih pogojev za zavarovanje voznika za škodo zaradi telesnih poškodb (v nadaljevanju Posebni pogoji), v povezavi s Splošnimi pogoji za zavarovanje avtomobilske odgovornosti (nadalje Splošni pogoji, priloga B2 in B3). Pri tem se pritožba sklicuje na samo ravnanje tožnika, ko nesporno o škodnem dogodku (prometni nesreči) ni obvestil policije, sprejet v bolnišnici pa zdravnikom tudi ni navedel, da se je poškodoval pri padcu iz traktorja, ko je s traktorjem (z vilico traktorja) zadel v drevo ob cesti, zaradi česar ga je vrglo iz traktorja na cesto oz. tla. Do drugačnega zaključka tudi ne privede sklicevanje na priče B. G. (zdravnica, ki je prišla na kraj dogodka), saj je ta le povedala, da je bilo samo omenjeno, da bi naj tožnik padel iz traktorja. S tem, ko tožnik ni obvestil policije o škodnem dogodku (prometni nesreči) in tega tudi ni navedel v bolnišnici, v katero je bil sprejet na zdravljenje, je kršil pogodbena določila o preiskavi alkoholiziranosti, zaradi česar je izgubil zavarovalne pravice, kot to določa 6. člen Posebnih pogojev v zvezi s tretjim odstavkom 3. člena Splošnih pogojev. Nadalje pritožba podredno izpodbija višino odmerjene zavarovalnine za prestane fizične bolečine, za zmanjšanje življenjske aktivnosti ter za skaženost. Po pritožbi je prvostopno sodišče pri odmeri zavarovalnine za navedene vrste nepremoženjske škode nepravilno uporabilo materialno pravo in za vse posamezne vrste navedene škode odmerilo previsoko zavarovalnino. Pritožbenemu sodišču predlaga zavrnitev zahtevka tožeče stranke, podrejeno razveljavitev izpodbijane sodbe. Priglaša pritožbene stroške.

3. V odgovoru na pritožbo se tožeča stranka zavzema za potrditev sodbe sodišča prve stopnje. Pritožbenih stroškov ne priglaša. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče nima pomisleka v dokazno presojo prvostopnega sodišča (ta je sprejeta na podlagi izpovedbe samega tožnika, zlasti pa na podlagi izpovedbe priče M. K., sosede, ki je na kraj prometne nesreče prišla zaradi krikov poškodovanega tožnika, priče F. K. ml., sin tožnika, ki je povedal, da je na kraj nesreče prišel po klicu M. K. prič B. G., zdravnice in D. K., medicinskega tehnika, ki sta intervencijsko prišla na kraj škodnega dogodka, kjer se je nahajal traktor in na tleh tožnik, pri čemer sta obe priči povedali, da je do poškodb tožnika prišlo zaradi padca iz traktorja, izvedenca prometne stroke Ž. L., ki pritrjuje oziroma ne izključuje poteka prometne nesreče, kot jo zatrjuje tožnik in izvedenca medicinske stroke dr. T., ki glede na vrsto poškodbe tudi ne izključuje, celo pritrjuje nastankov poškodbe, kot jo zatrjuje tožeča stranka), da se je tožnik poškodoval pri vožnji s traktorjem po javni cesti, ko je z vilico traktorja zadel v obcestno drevo, zaradi česar ga je vrglo (traktor ni imel kabine) iz traktorja na cesto. Nasprotna pritožbena izvajanja so neutemeljena.

6. Ni sporno, da tožnik ali ostali prisotni pri škodnem dogodku (tudi zdravstveno osebje) o prometni nesreči in poškodbi tožnika, ni obvestilo policije. Pritožbeno sodišče se pridružuje dokazni presoji prvostopnega sodišča, da tožnik navedene opustitve ni storil iz razloga, da bi se izognil preiskavi alkoholiziranosti. Takšen pravilen zaključek prvostopnega sodišča izhaja že iz dejstva, da je tožnik v obravnavani prometni nesreči utrpel tako hude poškodbe medeničnega obroča (prelom križnice na levi strani, zlom zgornje in spodnje leve sramne kosti), da je v posledici poškodb, kar obležal na cestišču (v rešilni avtomobil je bil transportiran z nosili) v hudih bolečinah. V takšnem stanju tožnik (tako tudi iz izvedenskega mnenja izvedenca medicinske stroke, kot tudi vseh ostalih prisotnih oseb) ni bil sposoben poklicati policije, ki bi izvedla nadaljnje postopke v zvezi z obravnavo prometne nesreče. Pri tem tudi ni prezreti, da v obravnavani prometni nesreči ni bilo nobenega drugega udeleženca kot tožnika - voznika traktorja. Že izhajajoč iz takega stanja tožnika se lahko zaključuje, da se tožnik ni izmaknil preiskavi alkoholiziranosti, ker v danem stanju ni bil sposoben podati obvestila. Tak zaključek pa potrjujejo tudi že navedene priče, ki so povedale, da je bila v dani situaciji potrebna nujna oskrba hudo poškodovanega tožnika in da se na druge postopke ni pomislilo. Do drugačne presoje tudi ne privede okoliščina, da v sprejemni zdravstveni dokumentaciji za tožnika ni navedeno, da je padel iz traktorja, temveč je navedeno, da je poškodbo utrpel zaradi padca iz višine, ker so vsi ostali dokazi (izvedenci, priče) pritrdile oziroma potrdile tožnikove trditve, da je na cestišče padel iz traktorja, ko je s traktorjem (vilicami traktorja) trčil v drevo. Prvostopno sodišče ima tako prav, da je tožnik dokazal, da se po nesreči ni izmaknil preiskavi alkoholiziranosti, pri čemer je tožnik tudi ves čas postopka trdil in to tudi izpovedal zaslišan kot stranka, da alkohola (tožnik je prebolel raka na črevesju) sploh ne uživa. V posledici takšne pravilne presoje je prvostopno sodišče nadalje pravilno presodilo, da tožnik ni izgubil zavarovalnih pravic po določbi 6. člena Posebnih pogojev v zvezi s 3. točko prvega odstavka 3. člena Splošnih pogojev. Nasprotna pritožbena izvajanja so neutemeljena.

7. Tožnik je v obravnavani prometni nesreči utrpel nestabilni zlom medeničnega obroča (prelom križnice na levi strani, zlom zgornje in spodnje leve sramne kosti, s krvavitvami v izven potrebušnično votlino). Prelom križnice je delno prerasel v zadovoljivem položaju, odlomki sramnice pa so se razmaknili in se med seboj niso prerasli. Tako je posledično ostala dislokacija z asimetrijo medenice. Posledica je šepajoča hoja ter bolečine pri hoji in ostalih obremenitvah medenice. V posledici poškodbe tožnik ne zmore nobenih aktivnosti, kjer bi moral dalj časa stati ali hoditi, dvigovati ali premeščati bremena, se prepogibati ali vztrajati v vzklonjenem položaju. Pravzaprav od poškodbe dalje praktično ni več zmožen za nobeno delo, lahko pa skrbi zase (tako izvedenec medicinske stroke).

8. Prvostopno sodišče v razlogih izpodbijane sodbe (točka 11 razlogov sodbe) popolno in pravilno ugotavlja vrsto, naravo, trajanje in intenziteto fizičnih bolečin (tožnik je utrpel hudo poškodbo medenice po Fischerjevi kvalifikaciji razvrščeno v 4 skupino, hude telesne bolečine je trpel 4 dni, trajne srednje hude 16 dni, občasne srednje hude 2 meseca in pol, neprestane lahke 4 mesece, občasne lahke nadaljnjih 7 mesecev in te bodo trajale tudi v bodoče) ter nevšečnosti pri zdravljenju (tožnik je bil vsega skupaj hospitaliziran 69 dni, 3 mesece je bil nepokreten, nekaj časa je uporabljal invalidski voziček, nato bergle in palico, ki jo uporablja še sedaj). Na podlagi takih ugotovitev je prvostopno sodišče, izhajajoč iz določbe 179. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) tožniku za prestane fizične bolečine pravilno prisodilo znesek 17.000,00 EUR.

9. Prvostopno sodišče tudi pravilno ugotavlja vse okoliščine vplivne na odmero zavarovalnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti. Zmanjšanje življenjske aktivnosti se pri tožniku izkazuje z okoliščinami, kot so že navedene pod točko 7 razlogov te sodbe in kar prvostopno sodišče tudi pravilno navaja in ugotavlja v točki 12 razlogov izpodbijane sodbe. Za tovrstno škodo je prvostopno sodišče tožniku tudi po presoji pritožbenega sodišča z zneskom 16.000,00 EUR odmerilo pravičen znesek zavarovalnine. Nasprotna pritožbena izvajanja so neutemeljena.

10. Iz naslova skaženosti je prvostopno sodišče tožniku odmerilo zavarovalnino v znesku 2.000,00 EUR. Tako višino zavarovalnine v obravnavani zadevi narekuje že dejstvo šepajoče hoje in uporaba bergel oziroma palice. Nasprotna pritožbena izvajanja so neutemeljena.

11. Tožniku je tako prisojena zavarovalnina za telesne poškodbe v skupnem znesku 35.000,00 EUR. Prisojena zavarovalnina (ta se odmerja in prisoja po kriterijih za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo po določbi 179. člena OZ in 182. člena OZ) je odmerjena v skladu z določbo 179. člena in 182. člena OZ ter v skladu z načelom individualizacije pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo ter obstoječo sodno prakso za podobne primere. Pri taki prisoji zavarovalnine je prvostopno sodišče tudi v povsem zadostni meri upoštevalo starost tožnika, ki je rojen leta 1948, torej sedaj star 69 let. 12. Po obrazloženem, in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP ni ugotovilo uradoma upoštevne kršitve določb postopka ali nepravilne uporabe materialnega prava, je o pritožbi odločilo, kot je razvidno iz izreka te sodbe (353. člena ZPP).

13. Tožena stranka s pritožbo ni uspela in zato krije sama svoje pritožbene stroške.