Jedro

V pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje, s katerim je zavrglo ugovor dolžnika kot prepoznega, mora pritožnik navesti, v čem je podana zatrjevana nepravilnost opravljene vročitve. Samo navedbe, da je vročitev opravljena nepravilno, ker na povratnici ni podpisan zakoniti zastopnik družbe, ne zadostujejo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi zavrglo kot prepoznega. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je navedlo, da je dolžnik zoper sklep o izvršbi, ki ga je prejel dne 18.8.1999, ugovor vložil neposredno pri sodišču dne 27.7.1999, to je po preteku 8 dnevnega pritožbenega roka.

Proti sklepu se je pritožil dolžnik iz vseh pritožbenih razlogov in predlagal, da višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi. Navaja, da je zakoniti zastopnik dolžnika pooblaščencem prejem sklepa o izvršbi potrdil s svojim podpisom dne 19.8.1999, ko je sklep o izvršbi dejansko prejel. Očitno je, da vročitev v danem primeru ni bila opravljena pravilno, saj bi zakoniti zastopnik vročitev v tem primeru tudi sam podpisal. Pritožba ni utemeljena.

Zakon o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS 51/98, v nadaljevanju ZIZ) v določilu 3. odstavka 9. člena določa, da je pritožbo in ugovor v izvršilnem postopku potrebno vložiti v osmih dneh od vročitve sklepa prve stopnje, v kolikor v zakonu ni določeno drugače. Pritožbeno sodišče na podlagi pregleda spisa ugotavlja, da je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi izdalo dne 26.7.1999, dolžniku pa je bil vročen, kakor to izhaja iz podpisa na povratnici, dne 18. avgusta 1999. Določilo 133. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS 26/99, v nadaljevanju ZPP), ki se v postopku izvršbe in zavarovanja smiselno uporablja na podlagi 15. člena ZIZ, določa, da se pravnim osebam pisanja vročajo tako, da se pisanje vroči osebi, ki je pooblaščena za sprejem, ali delavcu, ki je v pisarni oziroma v poslovnem prostoru ali na sedežu, po tem določilu pa se vročajo pisanja tudi, kadar pravna oseba določi za svojega pooblaščenca osebo, ki je njen delavec. Skladno s tem so tako neutemeljene pritožbene navedbe, da je bila vročitev opravljena nepravilno, ker vročilnice ni podpisal zakoniti zastopnik dolžnika, saj lahko skladno s citiranim določilom 133. člena ZPP vročitev s podpisom potrdi poleg zakonitega zastopnika družbe tudi katerakoli izmed navedenih oseb, pritožnik pa v pritožbi ne navaja, da bi sklep o izvršbi prejela in povratnico podpisala katera druga oseba, kakor tudi ne izpodbija same pravilnosti zapisa na povratnici. V pritožbi navedena trditev, kdaj je zakoniti zastopnik dolžnika pooblaščencem dolžnika s svojim podpisom potrdil prejem sklepa o izvršbi, pa po oceni pritožbenega sodišča za odločitev v predmetni zadevi ni pomembna.

Po mnenju pritožbenega sodišča je tako pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je dolžnik zoper sklep o izvršbi ugovarjal prepozno.

Kakor izhaja iz podpisane povratnice, je dolžnik torej sklep o izvršbi prejel dne 18.8.1999, ugovor pa je podal neposredno pri sodišču dne 27.8.1999. Po določilu 2. odstavka 111. člena ZPP se, v kolikor je rok določen po dnevih, v rok ne všteje dan vročitve ali sporočitve oziroma dan dogodka, od katerega je potrebno šteti rok, temveč se vzame za začetek roka prvi naslednji dan, po določilu 1. odstavka 112. člena ZPP pa se šteje, da je vloga pravočasna, če je izročena pristojnemu sodišču, preden se rok izteče. Pritožbeno sodišče je tako ob preizkusu izpodbijanega sklepa v okviru pritožbenih razlogov, kakor tudi v mejah preizkusa po uradni dolžnosti skladno z 2. odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, po določilu 2. točke 365. člena ZPP pritožbo dolžnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Odločitev o zavrnitvi pritožbe obsega tudi odločitev o zavrnitvi zahtevka na povrnitev pritožbenih stroškov, ki temelji na določbi 1. odstavka 166. člena v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP.