Jedro

Ker tožeča stranka ni opredelila motitvenega dejanja, sodišče pa v obrazložitvi obrazlaga obseg posesti, sklepa ni mogoče preizkusiti. Zato bo v nadaljevanju postopka treba pozvati tožečo stranko, da opredeli motitvena dejanja, saj je od tega odvisna odločitev o tožbenem zahtevku.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep se v izpodbijanem delu (vse razen točke 1 izreka) razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrglo ugovor zoper začasno odredbo. Nadalje je zavrglo tožbo v delu, s katerim je tožeča stranka zahtevala ugotovitev motenja posesti večstanovanjske hiše, da je tožena stranka na terasi pričela z urejanjem dodatnih prostorov, ne da bi za to imela ustrezno dovoljenje oziroma soglasje, kar je tožeča stranka ugotovila 17.7.1998. Zavrnilo je tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka zahtvala vzpostavitev prejšnjega stanja tako, da se iz terase v četrtem nadstropju odstrani vse izven obstoječega stanovanja, to je dodatne elemente. Toženi stranki je prepovedalo posegati s takimi in podobnimi ravnanji v posest tožeče stranke. Tožeči stranki je naložilo plačilo pravdnih stroškov tožene stranke. Proti delu, s katerim tožeča stranka ni uspela, vlaga pritožbo zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne materialnega prava. Sodišče je kot nesporno ugotovilo, da je tožena stranka res opravila določena adaptacijska dela, ni pa zadosti natančno ugotovilo dejanskega stanja in ocenilo zaslišanja tožene stranke. Tožena stranka je sama izpovedala, da je prostor, katerega je dozidala terasa, ogrevana s centralno kurjavo in s tem je to postal bivalni prostor. Sodišče se ukvarja le z pozidavo terase, katere je bila posestnik tožena stranka. Ni pa se spuščalo v dejstvo, da tla terase predstavljajo strop lastnikov stanovanja, ki so pod stanovanjem tožene stranke in da gre za prostore, ki so po pogodbi o medsebojnih razmerjih v posesti tožeče stranke. Nadalje je motila toženka posest skupne toplotne napeljave za ogrevanje. Predrugačilo jo je in jo napeljala v dozidani prostor. Pri tem mora sodelovati strokovnjak. Sodišče je napačno presojalo, da so radiatorji in cevi v stanovanju toženih strank, ki jih ima izključno sama v posesti. Centralno ogrevanje je skupni sistem ogrevanja, pri katerem lahko pride do motenja ostalih lastnikov. Tožena stranka ni predložila dokumentov, ki bi izkazovali upravičenost posega na terasi tožene stranke. Na vročeno pritožbo tožena stranka ni odgovorila. Pritožba je utemeljena. V pravdnem postopku odloča sodišče v mejah postavljenih zahtevkov (2. člen ZPP). V konkretni pravdi je tožeča stranka postavila zahtevek (list.štev. 3), v katerem med drugim zahteva odstranitev vseh izven obstoječega stanovanja dodanih elementov. Sicer gre za tožbo zaradi motenja posesti in v 1. točki zahtevka je tožeča stranka zahtevala ugotovitev, da je motila tožena stranka tožečo stranko v njeni posesti hiše, in da je na terasi v 4. nadstropju pričela z urejanjem dodatnih prostorov, ne da bi za to imela ustrezno dovoljenje oziroma soglasje solastnikov. Sodišče prve stopnje je ugotovitveni del zavrglo. Nato pa je v obrazložitvi obširno presojalo zatrjevano motitveno dejanje tožene stranke ob tem, da je v izreku (verjetno pod III) zavrnilo zahtevek, ki glasi na odstranitev nadaljnjih elementov izven obstoječega stanovanja. V obrazložitvi se razlogi nanašajo na zatrjevano posest terase oziroma stropa terase, potek ogrevalnih naprav in cevi. Ker je za odločitev v zahtevku zaradi motenja posesti treba ugotoviti obseg posesti, način izvrševanja oziroma eventualno izključitev iz soposesti (primerjaj določbe od 70 do 81 ZTLR), v izreku sklepa pa teh elementov ni, so tako podana nasprotja med izrekom in razlogi sklepa o odločilnih dejstvih. Ker je opis motitvenih dejanj potreben (lahko se poda v obliki ugotovitvenega dela zahtevka ali se ga vključi v vzpostavitveni zahtevek), ni mogoče ob konkretnem tožbenem zahtevku, ki nima točnega opisa dejanj tožbe v ugotovitvenem delu zavreči. V nasprotnem primeru namreč sklepa ni mogoče preizkusiti. Tako je podana bistvena kršitev določb ZPP iz 13. točke 2. odstavka 354. člena ZPP, kar je narekovalo razveljavitev sklepa in vrnitev sodišču prve stopnje v ponovno odločanje (370. člena ZPP). V nadaljevanju postopka naj sodišče prve stopnje odloči o tožbenem zahtevku tožeče stranke tako, da bo mogoče odločitev preizkusiti. Ker gre v tem primeru za specifično zatrjevanje solastnine na skupnih delih stavbe po določbah Stanovanjskega zakona, bo treba zahtevek presojati v tej smeri. Tako bo treba v mejah materialnega vodstva pravde (285. člen ZPP/99) pozvati tožečo stranko, da točno modificira zahtevek tako, da pove s čem je tožena stranka motila posest tožeče stranke. Pri tem ni dovolj zahtevati odstranitev dodatnih elementov izven obstoječega stanovanja v 4. nadstropju. Za presojo obsega posesti in nato utemeljenosti zahtevka je treba pojasniti, katera dejanja je storila tožena stranka in kaj naj v vzpostavitvenem delu stori. Skupni del stavb po naravi stvari lahko pomenijo soposest (80. člen ZTLR). Soposestnik uživa varstva v razmerju z drugimi soposestniki, če kateri od njih onemogoči drugemu dotedanji način izvrševanja dejanske oblasti nad stvarjo. Če tožeča stranka pri izvajanju svoje posesti do trenutka zatrjevanega motenja ni onemogočena pri izvrševanju soposesti, ravnanja tožene stranke ne morejo pomeniti motenja posesti. Ko bo tožeča stranka natančno postavila tožbeni zahtevek oziroma trditveno podlago, bo mogoče odločiti o tožbenem zahtevku. Treba pa je tudi pojasniti, da s tožbo zaradi motenja posesti ni mogoče doseči učinkov kot jih lahko doseže le ustrezna tožba. Izrek o pravdnih stroških temelji na določbi 166. člena ZPP.