Jedro

Tožnik je skupaj s predlogom za uvedbo stečajnega postopka podal tudi predlog za odpust obveznosti stečajnega dolžnika, zato bi moral organ za BPP pri presoji razumnosti njegovega predloga za osebni stečaj presojati tudi okoliščine v zvezi z možnostjo uspeha s predlogom odpusta obveznosti, pri čemer pa bi moral upoštevati pravni standard očitne nerazumnosti zadeve kot objektivnega kriterija za odobritev BPP po ZBPP.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Novem mestu št. Bpp 188/2013 z dne 20. 5. 2013 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

Organ za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Novem mestu je z izpodbijano odločbo zavrnil prošnjo tožnika za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP). V obrazložitvi navaja, da je tožnik 25. 4. 2013 vložil prošnjo za BPP, in sicer za začetek osebnega stečaja oziroma oprostitev plačila stroškov predujma za začetek osebnega stečaja. Citira določbo 381. člena in drugega odstavka 283.a člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP). Citira tudi tretji odstavek 11. člena ter prvi in tretji odstavek 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). V nadaljevanju ugotavlja, da tožnik živi skupaj s svojo zunajzakonsko partnerko in sinom, da je zaposlen pri družbi A. d.o.o. ter da je v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo prošnje prejel skupno 1.824,95 EUR neto plače oziroma je njegova neto povprečna mesečna plača znašala 608,32 EUR. Poleg plače nima nobenih drugih dohodkov, je pa lastnik 77 vrednostnih papirjev B., redne, pri čemer organ ugotavlja, da je vrednost posameznega vrednostnega papirja na dan 17. 5. 2013 znašala 0,722 EUR. To pomeni, da skupna vrednost 77 vrednostnih papirjev, katerih lastnik je tožnik, znaša 55,59 EUR. Tožnik tudi ni lastnik nepremičnin, prav tako nima prihrankov. Glede neporavnanih obveznosti pa iz predloga za uvedbo stečajnega postopka, ki ga je predložil tožnik, izhaja, da ima do svojih upnikov za 63.332,97 EUR neporavnanih obveznosti. Dalje citira določbo prvega in drugega odstavka 382. člena ZFPPIPP in poudarja, da je namen postopka osebnega stečaja, da vsi upniki prejmejo plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika, hkrati pa zakon določa, da terjatve upnikov ne prenehajo tudi, če niso plačane iz razdelitvene mase stečajnega dolžnika ter da je obstoj stečajne mase pogoj za začetek postopka osebnega stečaja. Tako organ za BPP ocenjuje, da je tožnikova prošnja za dodelitev BPP v zadevi osebnega stečaja nerazumna ter da kot taka ne izpolnjuje kriterijev iz 24. člena ZBPP. Tožnik namreč razen s 77 vrednostnimi papirji B., redne v skupni vrednosti 55,59 EUR ne razpolaga z nobenim drugim premoženjem, je pa zaposlen in prejema povprečno neto mesečno plačo v višini 608,32 EUR. Glede na to, da prejemki na podlagi plače spadajo v stečajno maso, razen zneska, ki je enak višini minimalne plače, zmanjšane za plačilo davkov in obveznih prispevkov za socialno varstvo, minimalna plača pa znaša neto 584,29 EUR, bi stečajno maso predstavljal le znesek tožnikove plače, višji od tega zneska. Tako organ za BPP zaključuje, da bi v stečajnem postopku nastali samo stroški stečajnega postopka, do delitve stečajne mase in poplačila upnikov pa sploh ne bi prišlo. Postopek osebnega stečaja pa je namenjen poplačilu stečajnih upnikov znotraj stečajnega postopka. Če obstoj stečajne mase, kot dejanska predpostavka za zasledovanje tega namena, ni izpolnjen, sodišče takega postopka ne začne (tako tudi Upravno sodišče v sodbi I U 21/2012). Po navedenem je organ za BPP njegovo prošnjo zavrnil kot neutemeljeno.

Tožnik v tožbi navaja, da je v prošnji za odobritev BPP izkazal, da njegovi dolgovi izvirajo iz naslova opravljanja gospodarske dejavnosti, ki jo je opravljal kot s.p. - površinska obdelava lesa A.A. s.p. in da svojim upnikom dolguje znesek v višini glavnice 63.332,97 EUR z zamudnimi obrestmi in ostalimi stroški. Navedel je tudi, da je insolventen, saj v daljšem časovnem obdobju ni sposoben poravnati vseh svojih zapadlih obveznosti in je trajno nelikviden ter dolgoročno plačilno nesposoben, saj za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo večih obveznosti v skupnem znesku, ki presega trikratnik njegovih prejemkov. Izpostavlja tudi, da je sodišču predlagal, da v okviru stečajnega postopka odloči tudi o odpustu obveznosti dolžnika za obveznosti, ki ne bodo plačane v okviru tega stečajnega postopka. Poudaril je tudi, da je sicer zaposlen v podjetju A. d.o.o. ter da prejema plačo v višini 600,00 EUR in da zaradi izjemno nizkega dohodka svojih obveznosti do upnikov ne more poravnati in tudi nima drugih možnosti, da bi lahko svoje obveznosti poravnal. Prepričan pa je, da stečajna masa obstoji, saj je lastnik 77 vrednostnih papirjev, t.j. rednih delnic B. d.d.. Prav tako je redno zaposlen in prejema redni mesečni dohodek, od katerega se bodo v času trajanja osebnega stečaja upniki poplačevali. Posebej pa opozarja, da je v predlogu za pridobitev BPP navedel, da je vložil predlog za začetek osebnega stečajnega postopka in predlog za odpust obveznosti, ki omogoča stranki odpust (skoraj) vseh dolgov in zaradi tega namen stečajnega postopka ni celotno poplačilo upnikov, ampak le delno, če stečajna masa obstoji. Zato meni, da je organ za BPP narobe tolmačil 382. člen ZFPPIPP. Ker stečajna masa obstoji, zadeva ni nerazumna in ima možnost za uspeh, nikjer pa zakon ne pogojuje njene višine za uspešnost postopka osebnega stečaja, kot je to odločil organ za BPP z izpodbijano odločbo. Institut osebnega stečaja je namreč namenjen ravno posameznikom, ki so plačilno nesposobni poravnati vse svoje dolgove, hkrati pa jim omogoča odpust dolga. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi in izpodbijano odločbo spremeni tako, da se ugotovi izpolnjevanje objektivnih pogojev za dodelitev BPP po 24. členu ZBPP in posledično, da se mu dodeli BPP v obsegu oprostitve plačila stroškov predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka.

Toženka odgovora na tožbo ni podala, je pa sodišču poslala upravni spis zadeve.

Tožba je utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporno izpolnjevanje (objektivnega) pogoja po 24. členu ZBPP za upravičenost za BPP v postopku osebnega stečaja in odpusta obveznosti stečajnega dolžnika (tožnika).

Izpodbijana odločba o zavrnitvi tožnikove prošnje za dodelitev BPP za osebni stečaj temelji na stališču, da je njegova zahteva za začetek osebnega stečaja očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago ter je kot taka očitno nerazumna, saj tožnik nima premoženja večje vrednosti in tudi ne prejema dohodkov, ki bi lahko predstavljali stečajno maso oziroma bi omogočili poplačilo upnikov, zato namen osebnega stečaja ne bi bil realiziran in bi v stečajnem postopku nastali samo stroški le-tega, do delitve stečajne mase in poplačila upnikov pa ne bi prišlo. Hkrati pa sprožitev osebnega stečaja ne bi povzročila prenehanja terjatev tožnikovih upnikov do njega.

V določbah 24. člena ZBPP so predpisani objektivni pogoji, pod katerimi se lahko BPP odobri. Kot objektivni pogoji se upoštevajo okoliščine in dejstva v zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP, ki kažejo, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati (prva alineja prvega odstavka 24. člena ZBPP). Med drugim se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale (tretji odstavek 24. člena ZBPP).

Sodišče ugotavlja, da je tožnik svoji prošnji za BPP priložil tudi predlog za uvedbo stečajnega postopka in predlog za odpust obveznosti stečajnega dolžnika. Vendar pa organ za BPP v izpodbijani odločbi njegovega predloga za odpust obveznosti sploh ni presodil. Po določbi 397. člena in prvega odstavka 398. člena ZFPPIPP se postopek za odpust obveznosti izvede znotraj postopka osebnega stečaja pod pogojem, da je dolžnik do izdaje sklepa o končanju postopka osebnega stečaja vložil predlog za odpust obveznosti. Postopek osebnega stečaja je torej urejen kot en postopek, znotraj katerega pa je kot poseben postopek predviden tudi postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika. Kot je navedlo Vrhovno sodišče RS v sodbi X Ips 16/2013 z dne 30. 5. 2013, ob takšni sistemski uvrščenosti instituta odpusta obveznosti v okvir postopka osebnega stečaja, obstoj premoženja stečajnega dolžnika (tožnika), iz katerega bi bilo možno poplačilo njegovih upnikov, ni predpostavka za razumnost začetka postopka osebnega stečaja. Znotraj enega postopka, ki se lahko začne le z izpolnitvijo procesne predpostavke plačila predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka (šesti odstavek 383. a člena ZFPPIPP), za plačilo katerega ZFPPIPP že izrecno predvideva možnost dodelitve BPP (četrti odstavek 383.a člena tega zakona), se namreč zasledujeta dva cilja. Poleg osnovnega cilja oz. namena osebnega stečaja, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih deležih (prvi odstavek 382. člena ZFPPIPP), se v postopku osebnega stečaja zasleduje tudi namen razbremenitve dolžnika iz primeža prezadolženosti, čemur služi institut odpusta obveznosti stečajnemu dolžniku (glej: sodba Vrhovnega sodišča RS X Ips 16/2013 z dne 30. 5. 2013, 14. točka obrazložitve).

Organ za BPP mora zato pri presoji vsake prošnje za BPP za osebni stečaj upoštevati, da je razumnost predloga osebnega stečaja (lahko) tudi v možnosti odpusta obveznosti dolžniku in doseganju pravnih učinkov le-tega, pri čemer pa neobstoj premoženja dolžnika po določbah ZFPPIPP ni ovira za vodenje (in uspešen) zaključek odpusta obveznosti dolžniku (glej: 15. točka obrazložitve sodbe Vrhovnega sodišča RS X Ips 16/2013).

Ker je postopek osebnega stečaja že sam po sebi namenjen razreševanju slabega finančnega položaja, v katerem se je znašel dolžnik (gre za postopek zaradi insolventnosti), je pogojevanje dodelitve BPP za vodenje tega postopka z obstojem premoženja dolžnika po presoji Vrhovnega sodišča RS v omenjeni sodbi X Ips 16/2013 v navzkrižju tako z namenom, ki se zasleduje z institutom BPP (zagotovitev pravice do socialne države in načela enakosti), kot tudi z interesi, ki se zasledujejo v osebnem stečaju, katerega del je (lahko) tudi odločanje o odpustu obveznosti. V obravnavanem primeru, ko je po podatkih spisa tožnik skupaj s predlogom za uvedbo stečajnega postopka podal tudi predlog za odpust obveznosti stečajnega dolžnika, bi moral organ za BPP pri presoji razumnosti njegovega predloga za osebni stečaj presojati tudi okoliščine v zvezi z možnostjo uspeha s predlogom odpusta obveznosti, pri čemer pa bi moral upoštevati pravni standard očitne nerazumnosti zadeve kot objektivnega kriterija za odobritev BPP po ZBPP.

Po določbi 399. člena ZFPPIPP odpust obveznosti ni dovoljen, če zanj obstajajo taksativno naštete ovire, in sicer: 1. če je bil stečajni dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, ki še ni izbrisano, 2. če je stečajni dolžnik v zadnjih 3-letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja dal neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke, ki jih davčni organ potrebuje za pobiranje davkov, zaradi česar mu je pristojni davčni organ dodatno ali naknadno odmeril davek v znesku najmanj 4.000,00 EUR, 3. če so bile stečajnemu dolžniku njegove obveznosti že odpuščene in od pravnomočnosti sklepa o odpustu teh obveznosti še ni preteklo 10 let; 4. če je stečajni dolžnik v zadnjih 3-letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja prevzemal obveznosti, ki so nesorazmerne z njegovim premoženjskim položajem, ali če je razpolagal s svojim premoženjem neodplačno ali za neznatno plačilo ali če lahko glede na njegov premoženjski položaj v celoti izpolni svoje obveznosti.

Pri tem sodišče še izpostavlja, da po določbi prvega, drugega in tretjega odstavka 400. člena ZFPPIPP sodišče, pristojno za odločanje o predlogu za odpust obveznosti stečajnega dolžnika (v nadaljevanju pristojno sodišče), pri odločanju o začetku postopka odpusta obveznosti preverja le obstoj ovir predhodne kaznovanosti in predhodnih odpustov obveznosti (1. in 3. točka 399. člena ZFPPIPP), ki se opravi z vpogledom v evidence, ne da bi ob tem presojalo, ali obstajajo ovire za odpust obveznosti iz 2. ali 4. točke 399. člena ZFPPIPP). Presojo, ali je stečajni dolžnik v zadnjih 3-letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja prevzemal obveznosti, ki so nesorazmerne z njegovim premoženjskim položajem (pogoja iz 4. točke 399. člena ZFPPIPP), pristojno sodišče opravi le na ugovor stečajnega upravitelja ali upnika v že začetem postopku odpusta obveznosti (prvi odstavek 402. člena in prvi odstavek 403. člena ZFPPIPP).

Po vsem povedanem je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi določbe 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in zadevo vrnilo istemu organu v ponovni postopek, v katerem bo moral v okviru presoje objektivnega pogoja po 24. členu ZBPP presoditi tudi tožnikov predlog za odpust obveznosti stečajnega dolžnika, ki ga je podal skupaj s predlogom za uvedbo stečajnega postopka ter ob upoštevanju pravnega mnenja sodišča v tej sodbi o zadevi ponovno odločiti.