Jedro

V skladu z ustaljenim stališčem sodne prakse je za presojo, ali je stvar fizično deljiva, odločilno stanje ob delitvi in s sodno odločbo ni mogoče nadomestiti soglasja solastnika, ki predelavi, ki bi omogočila fizično delitev, nasprotuje. Odločilno je torej, da se predlagateljici ne strinjata s predelavo nepremičnine, ki bi omogočila njeno fizično delitev, zato podrobnosti v zvezi z obsegom potrebnih del in natančnejša opredelitev s tem povezanih stroškov niti niso pomembni.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta in se potrdita sklepa sodišča prve stopnje.

II. Udeleženci nosijo vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 9. 5. 2017 odločilo, da se nepremičnine parc. št. 747/9, 747/10, 747/11 in 747/12, vse k.o. ..., v solasti T. S. do 1/2, Z. R. in S. S. pa vsakega do 1/4, razdružijo civilno, s prodajo, kupnina pa se razdeli med udeležence tega nepravdnega postopka v sorazmerju z njihovimi solastniškimi deleži (I. točka izreka). Nepremičnino parc. št. 869/2, k.o. ..., v solasti T. S. do 1/2, Z. R. in S. S. pa vsakega do 1/4, je razdružilo z delitvijo parcele na dve parceli, od katerih je parcelo z novo nastalo številko 869/3, k.o. ... prejel S. S. , parcelo št. 869/4, k.o. ... pa T. S. do 5/8 in Z. R. do 3/8 (II. točka izreka). Glede stroškov je odločilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške nepravdnega postopka. O skupnih stroških bo sodišče odločilo s posebnim sklepom (III. točka izreka). S sklepom z dne 16. 6. 2017 je sodišče prvotni sklep v I. točki izreka dopolnilo tako, da je dodalo še parcelo 747/7, k.o. ... (ki se torej prav tako razdruži civilno) in temu ustrezno povzelo I. točko izreka.

2. Zoper oba sklepa se pritožuje nasprotni udeleženec. V pritožbi zoper sklep z dne 9. 5. 2017 predlaga, da višje sodišče sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Zatrjuje, da je sodišče zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka, ker ni odločilo o celotni nepremičnini, ki je bila predmet delitve. Predmet delitve je namreč tudi nepremičnina parcela št. 747/7, k.o. ... Sodišče je tudi napačno ugotovilo dejansko stanje in napačno uporabilo materialno pravo. Izvedenec in cenilec ni ocenil celotne hiše, kot bi to moral. Nasprotni udeleženec se ne strinja z njegovo oceno, da stanovanja v nepremičnini ni možno deliti v naravi. Sodišče ni opravilo ogleda vseh nepremičnin. Zgolj navedbe predlagateljic, da se s predelavo in vlaganjem ne strinjata, še ne pomenijo, da delitev v naravi ne pride v poštev. Ni bilo ugotovljeno, kakšna dela in vlaganja so potrebna za vzpostavitev dveh etažnih enot v pritličju, zato sodišče ni imelo podlage za zaključek, da fizična delitev v naravi ni možna. Z minimalnimi sredstvi se da urediti dve samostojni etažni enoti v pritličju. Ne strinja se z ugotovitvijo sodišča, da je bilo stanovanje predlagateljice T. S. določno opredeljeno v pogodbi o razdružitvi solastnega nepremičnega premoženja, ki jo je sklenila z bivšim možem A. S. Nasprotni udeleženec je natančno navedel, katere prostore je predlagateljica T. S. dobila s pogodbo, torej ne vseh tistih, kot jih je navedla. Ne strinja se tudi z ugotovitvijo sodišča, da je bilo stanovanje predlagateljice T. S. opredeljeno s pogodbo o razdružitvi z dne 20. 2. 2002 in se ne bi mogla vzpostaviti etažna lastnina v skladu s predlogom predlagateljic. Tudi vprašanje o nastanku solastnine se ne pojavi, saj stavba ..., k.o. ... ne posega na parc. št. 747/11. Med solastniki res ni prišlo do sporazuma o delitvi nepremičnin tudi glede nepremičnine 747/7, k.o. .... Napačna je ugotovitev sodišča, da se je pri poskusu razdelitve stvari v naravi pojavilo več pravnih ovir. Sodišče je z odločitvijo o civilni delitvi konstruiralo drugačen način delitve od tistega, predpisanega v 70. členu Stvarnopravnega zakonika (SPZ). Hiša omogoča neposredno delitev na tri samostojne funkcionalne enote, prav tako cela stavba 474 na parc. 747/7 na dve samostojni enoti. Predelava in izdelava instalacij, gradbena in obrtniška dela, potrebna za vzpostavitev dveh funkcionalnih enot v pritličju, vrednostno predstavljajo zelo majhen oziroma neznaten delež sedanje vrednosti nepremičnine. Sodišče bi moralo od izvedenca dobiti jasne podatke o tem, ali je fizična delitev možna oziroma s kakšnimi stroški. Sodišče je odločilo brez strokovnih podatkov, ki bi jih lahko dal le izvedenec. V pritličju bi lahko enako kot v prvem nadstropju obstajali dve ločeni enoti. Tudi ogled, ki ga je opravilo sodišče, ni bil tako natančen in niso bili pregledani vsi prostori v pritličju hiše. V zvezi z nepremičnino parc. št. 869/2, k.o. ... so se udeleženci dogovorili glede razdružitve v naravi, vendar je nasprotni udeleženec kasneje ugotovil, o čemer je bil na izvedbi parcelacije dne 14. 4. 2017 obveščen izvedenec, da na svojo novo nastalo parcelo 869/3 ne more dostopati, ker dejansko ne obstaja služnost dostopa do nje. V izpodbijanem sklepu bi zato morala biti določena služnost za dostop do parcele nasprotnega udeleženca čez parcelo št. 869/4, ki je v solasti predlagateljic.

3. V pritožbi zoper dopolnilni sklep z dne 16. 6. 2017, ki ga nasprotni udeleženec prav tako izpodbija iz vseh pritožbenih razlogov, predlaga, da višje sodišče dopolnilni sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Sodišče v 1. točki obrazložitve omenja nepremičnino parc. št. 747/4, ki ni predmet delitve, saj je last soseda. Nasprotni udeleženec ponavlja, da izvedenec in cenilec ni ocenil celotne hiše. Ni ocenil zgornjega dela hiše in prav tako ne prizidka (parc. št. 747/9). Sodišče na ogledu ni opravilo ogleda vseh prostorov. Vztraja, da je nepremičnino možno deliti v naravi. Način delitve, kot ga je določilo sodišče, je za nasprotnega udeleženca krivičen, saj bo z družino ostal brez strehe nad glavo, kljub temu, da je solastnik hiše in da se da vse urediti z zelo majhnimi finančnimi sredstvi. Napačen je zaključek sodišča, da nasprotni udeleženec ni dal soglasja za legalizacijo objektov na strani nasprotnih udeležencev, ker gre za del hiše, ki je v skupni lastni vseh udeležencev. Stanovanje predlagateljice T. S. ni opredeljeno določno v pogodbi o razdružitvi, kljub temu bi se lahko vzpostavila dejanska etaža in bi se dalo nepremičnino razdeliti v naravi. Sodišče bi moralo upoštevati, da nasprotni udeleženec z družino uporablja svoj solastniški delež v nepremičnini, da je to njegovo stanovanje in bi se dalo nepremičnino razdeliti na enak način, kot sta T. S. in nasprotni udeleženec prvotno imela vsak svoje stanovanje v prvem nadstropju. Potrebe nasprotnega udeleženca narekujejo delitev nepremičnine v naravi. Navedbe predlagateljic, da se s predelavo in vlaganjem ne strinjata, ne pomenijo, da delitev v naravi ne pride v poštev. Pavšalno je zatrjevanje sodišča v dopolnilnem sklepu, da nista možni ne vertikalna ne horizontalna ločitev. Prostori in nadstropja niso prepleteni na tak način, da delitev ne bi bila mogoča. Oceno o tem, da brez posegov in investicij ločitev nepremičnine na posamezne fizično ločene dele ni možna, bi lahko podal samo izvedenec, ki bi moral jasno navesti, kakšna bi bila potrebna investicija za delitev v naravi. Sodišče ugotavlja, da ni možna delitev z izplačilom, ker udeleženca nimata sredstev, čeprav ne pove, za katera od treh udeležencev gre. V postopku tudi ni bila ugotovljena vrednost celotne nepremičnine. V zvezi s parc. št. 869/2, k.o. ... pritožnik ponavlja, da je nasprotni udeleženec kasneje ugotovil, o čemer je bil obveščen izvedenec, da na svojo novo nastalo parcelo 869/3 ne more dostopati, ker dejansko ne obstaja služnost dostopa do nje. To dejstvo ni bilo upoštevano. Če bo sklep postal pravnomočen, ne bo imel dostopa do svoje parcele in bo moral predlagateljici tožiti na služnost poti preko njunega dela navedene nepremičnine. Zmotna je ugotovitev, da je bil do sedaj edini dostop do parcele 869/2 po obstoječi služnostni poti z vrha parcele. Ta služnost dejansko ne obstaja, dostop je s cesto pod nepremičnino, to je v delu, ki bi ga dobili predlagateljici. Tam je glavna javna cesta, ki omogoča dostop do te parcele.

4. Predlagateljici v odgovorih na pritožbi tema nasprotujeta in predlagata njuno zavrnitev.

5. Pritožbi nista utemeljeni.

6. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanima sklepoma odločilo o delitvi nepremičnin v solasti predlagateljic in nasprotnega udeleženca. Ker v prvem sklepu z dne 9. 5. 2017 pri nepremičninah, navedenih v I. točki izreka, ni zajelo tudi novonastale parcele 747/7, k.o. ..., ki je tudi nastala iz parcele št. 747/5, k.o. ... (glede katere je bil podan prvotni predlog), je o tej parceli sodišče odločilo z dopolnilnim sklepom z dne 16. 6. 2017, tako da je v celoti pod I. točko odločilo, da se nepremičnine parc. št. 747/7, 747/9, 747/10, 747/11 in 747/12, vse k.o. X ..., ki so v solasti T. S. do 1/2, Z. R. in S. S. pa vsakega do 1/4, razdružijo civilno, kupnina pa se razdeli med udeležence nepravdnega postopka v sorazmerju z njihovimi solastniškimi deleži. 7. Sodišče prve stopnje je glede na razlog za izdajo dopolnilnega sklepa v dopolnilnem sklepu navedlo delno enake razloge kot v prvotnem sklepu, tudi pritožbene navedbe se v pritožbi zoper dopolnilni sklep delno ponavljajo oziroma so enake navedbam iz pritožbe zoper prvotni sklep z dne 9. 5. 2017, zato sodišče druge stopnje hkrati odgovarja na pritožbene navedbe zoper oba sklepa.

8. Sodišče prve stopnje je v dopolnilnem sklepu odločilo o nepremičnini parc. št. 747/7, k.o. ..., zato pritožbena navedba, da sodišče ni odločilo o celotni nepremičnini, ki je bila predmet delitve in o zatrjevani absolutno bistveni kršitvi določb postopka ni več relevantna. Neutemeljen pa je očitek v zvezi z omenjanjem parc. št. 747/4 v 1. točki obrazložitve dopolnilnega sklepa, saj gre za očitno pisno pomoto.

9. Neutemeljene so pritožbene navedbe, s katerimi nasprotni udeleženec zatrjuje, da izvedenec in cenilec ni ocenil (celotne) hiše, kot bi jo moral. Sodišče prve stopnje je namreč pravilno ugotovilo, da je bilo stanovanje druge predlagateljice določno opredeljeno v pogodbi o razdružitvi solastnega nepremičnega premoženja, ki sta jo sklenila A. S. in T. S. 20. 2. 2002 (dejanska etaža), zato je odločilna vrednost polovice (in ne celotne stavbe 464). Neutemeljena je tudi navedba, da sodišče ni opravilo ogleda vseh prostorov oziroma je tudi po oceni sodišča druge stopnje sodišče ogled glede relevantnih prostorov opravilo.

10. Neutemeljena je pritožbena navedba, da je stanovanje (oziroma kot navaja nasprotni udeleženec: pritličje v sporni nepremičnini) možno deliti v naravi. Izvedenec je namreč izrecno zatrdil, da delitev stanovanja v nepremičnini vl. št. 526, k. o. ... v naravi ni možna (glej list.št. 113 spisa), zato je zaključek sodišča glede tega pravilen. Sicer je pa tudi sam nasprotni udeleženec v pripravljalni vlogi z dne 4. 2. 2010 navedel, da se spodnjega stanovanja fizično ne da razdeliti na dva dela, je tudi neopremljeno in nevzdrževano. Nasprotni udeleženec neutemeljeno navaja tudi, da v postopku ni bilo ugotovljeno, kakšna dela in vlaganja bi bila potrebna za vzpostavitev dveh etažnih enot v pritličju, glede na predhodno ugotovitev, da fizična delitev (brez izplačila razlike v vrednosti) ni mogoča. Sodišče prve stopnje je izvedencu naložilo, da mnenje dopolni, potem ko je na naroku dne 16. 6. 2010 ponovno pojasnil, da dela, ki po razdelilni pogodbi pripada S. A. ni možno razdeliti v dva enakovredna deleža, tako da med drugim, za primer, če delitev ne ustreza v celoti deležem prve predlagateljice in nasprotnega udeleženca, preračuna, kolikšen denarni znesek bi moral izplačati eden ali drugi. Navedeno je izvedenec tudi storil in ugotovil, da bi nasprotni udeleženec moral plačati prvi predlagateljici 57.508,00 EUR (list. št. 195 spisa), naknadno je po ponovnem preračunu ugotovil, da bi ta znesek znašal 49.374,50 EUR (list. št. 334). Izvedenec je izračunal tudi, kakšna vlaganja bi bila v tem primeru potrebna (glej list. št. 193).

11. Sodišče je pravilno ugotovilo, da polovica stavbe 464 na parc. št. 747/7 ni fizično deljiva na dve enaki samostojni enoti. Pravilno je sodišče navedlo, da brez posegov in investicij ločitev nepremičnine na posamezne fizično ločene dele ni možna tako, da bi vsak solastnik dobil v naravi njegovemu deležu sorazmeren del nepremičnine. Sodišče je navedlo, da se je o tem prepričalo na ogledu, pravilen zaključek sodišča pa potrjujejo tudi ugotovitve iz izvedeniškega mnenja.

12. Neutemeljene so tako pritožbene navedbe, da bi bilo v pritličju z minimalnimi sredstvi možno urediti dve samostojni etažni enoti in da predelava vrednostno predstavlja zelo majhen oziroma neznaten delež sedanje vrednosti nepremičnine ter trditve, da bi sodišče moralo od izvedenca dobiti jasne podatke, ali je fizična delitev možna oziroma s kakšnimi stroški bi bila povezana, glede na že predhodno povzete ugotovitve iz izvedeniškega mnenja. Pravilen pa je tudi zaključek sodišča, da zaradi potrebnih posegov v nepremičnino in investicij za vzpostavitev samostojnih etažnih enot v pritličju glede na nesoglasje predlagateljic za predelavo in vlaganja, tudi iz tega razloga delitev nepremičnine v naravi ni mogoča. V skladu z ustaljenim stališčem sodne prakse je namreč za presojo, ali je stvar fizično deljiva, odločilno stanje ob delitvi in s sodno odločbo ni mogoče nadomestiti soglasja solastnika, ki predelavi, ki bi omogočila fizično delitev, nasprotuje. Odločilno je torej, da se predlagateljici ne strinjata s predelavo nepremičnine, ki bi omogočila njeno fizično delitev, zato podrobnosti v zvezi z obsegom potrebnih del in natančnejša opredelitev s tem povezanih stroškov niti niso pomembni.

13. Ker torej fizična delitev iz že opisanih, v sklepu sodišča prve stopnje pravilno ugotovljenih, razlogov ne pride v poštev, so nerelevantne pritožbene navedbe, s katerimi nasprotni udeleženec izpodbija zaključek sodišča, da nista možni ne vertikalna ne horizontalna ločitev in navedbe, s katerimi izpodbija zaključek sodišča prve stopnje o obstoju pravnih napak na preostalem delu nepremičnine. Sodišče druge stopnje zato le ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da so pravne napake podane. Zaključek sodišča, da stavba 464, k.o. ... posega na parc. št. 747/11 je res zmoten (posega na parc. št. 747/9), vendar to na pravilnost odločitve ne vpliva.

14. Nasprotni udeleženec neutemeljeno izpodbija tudi zaključek sodišča, da ni možna delitev z izplačilom, ker udeleženca nimata sredstev za poplačilo. Sam nasprotni udeleženec je izrecno izjavil, da sredstev za izplačilo nima (glej list. št. 177 spisa) in nasprotnega tudi v pritožbi ne zatrjuje. Glede na to, da želi nasprotni udeleženec prejeti stanovanje v pritličju v naravi in je za to izkazoval svoj interes (ne pa tudi prva predlagateljica), pa je glede na ugotovitve iz izvedeniškega mnenja jasno, da bi moral izplačati razliko v vrednosti prvi predlagateljici. Predloga v smislu petega odstavka 70. člena SPZ, da namesto prodaje pripade stvar enemu udeležencu oziroma solastniku, če izplača druge solastnike, pa nasprotni udeleženec ni podal (tudi predlagateljici sta takšen predhoden predlog umaknili). Na zadnjem naroku za glavno obravnavo je nasprotni udeleženec tudi izrecno na vprašanje sodišča odgovoril, da predlagateljic ni pripravljen izplačati.

15. Ob opisanih dejanskih ugotovitvah je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da se nepremičnine, navedene v I. odstavku prvotnega sklepa in v dopolnilnem sklepu razdružijo civilno, s prodajo in razdelitvijo kupnine (četrti odstavek 70. člena SPZ).

16. Nasprotni udeleženec se pritožuje tudi v zvezi z odločitvijo sodišča, da se nepremičnina parc. št. 869/2, k.o. X ..., ki je v solasti T. S. do 1/2, Z. R. in S. S. pa vsakega do 1/4, razdruži z delitvijo na dve parceli, parcelo št. 869/3, k.o. X ... prejme S. S., parcelo št. 869/4, k.o. X ... pa T. S. do 5/8 in Z. R. do 3/8. Navaja, da na novo nastalo parcelo 869/3 ne more dostopati, ker dejansko ne obstaja služnost dostopa do nje in bi moralo sodišče v izpodbijanem sklepu določiti tudi služnost za dostop do parcele nasprotnega udeleženca čez parcelo 869/4 v solasti predlagateljic.

17. Tudi te pritožbene navedbe niso utemeljene. Po ugotovitvi izvedenca v mnenju na list. št. 95, da dostopa do objekta, ki se je predhodno nahajal na parc. 869/2, ni, je nasprotni udeleženec zatrdil, da takšna trditev izvedenca ne drži, ker je možno priti do objekta z osebnim avtomobilom in celo s tovornimi vozili (list. št. 128). Kasneje je dodatno navajal, da služnost na kolovozu na parc. št. 869/1 de facto obstaja, ker je bilo tako dogovorjeno pri nakupu parc. št. 869/2 od lastnikov parc. št. 869/1, kar ni bilo nikoli sporno (list. št. 170 spisa). Nadalje je v vlogi z dne 5. 10. 2012 (list. št. 298 spisa) v zvezi z zapisom izvedenca, da so na parc. št. 869/2 ob terenskem ogledu nasprotni udeleženec, izvedenec in geodet prišli peš po parc. št. 1015/7, predlagateljici pa z avtomobilom preko parc. št. 869/1, nasprotni udeleženec poudaril, da se je tudi on pred tem dnevom vedno pripeljal z avtom preko parcele 869/1. Nasprotni udeleženec (nasprotno z lastnimi navedbami) neutemeljeno izpodbija zaključek sodišča, da je bil do sedaj dostop do parcele št. 869/2 po obstoječi služnosti poti z vrha parcele, to je s strani, ki jo je prejel nasprotni udeleženec. Kot pravilno v odgovoru na pritožbo navajata predlagateljici, takšna služnost obstaja in je tudi vknjižena v zemljiški knjigi, zato je neutemeljena pritožbena navedba, da nasprotni udeleženec dostopa do novo nastale parcele v njegovi lasti nima. Ustanovitev služnosti po parceli, ki sta jo prejeli predlagateljici, zato ni bila potrebna (125. člen Zakona o nepravdnem postopku, ZNP).

18. Na ostale pritožbene navedbe sodišče druge stopnje ne odgovarja, ker niso odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP).

19. Glede na navedeno in ker sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanih sklepov tudi ni ugotovilo kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbi nasprotnega udeleženca zavrnilo in izpodbijana sklepa potrdilo (353. člen Zakona o pravdnem postopku, ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

20. V skladu s prvim odstavkom 35. člena ZNP nosijo udeleženci sami svoje stroške pritožbenega postopka.