Jedro

Ob odsotnosti dejanske ugotovitve, da bi po prenehanju veljavnosti posredniške pogodbe prišlo do sklenitve pravnih poslov med tožencem in njegovima sopogodbenikoma, ki bi jih v stik spravila tožeča stranka, kar bi utemeljevalo zahtevek za plačilo dvojne provizije po določbi 7. člena pogodbe o posredovanju, je izpodbijana odločitev materialnopravno pravilna.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, da ji mora toženec plačati 1.731.030,00 SIT (dvojne) provizije za posredovanje v zvezi s sklenitvijo prodajne pogodbe za nepremičnino z dne 13.12.2000. Sodišče druge stopnje je zavrnilno sodno potrdilo.

Tožeča stranka sodbo sodišča druge stopnje izpodbija z revizijo iz revizijskih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Povzema odločitev nižjih sodišč in razloge zanjo in navaja, da bi moral toženec pogodbo o posredovanju odpovedati pisno, v resnici pa je ni odpovedal niti ustno. Pogodba o posredovanju je bila sklenjena glede nakupa hiše v Domžalah, posel pa je bil izveden tako, da je hišo 13.12.2000 kupila banka, čez en mesec pa jo je od nje odkupil toženec. Takrat je bil zaposlen v banki in je izkoristil svoj vodilni položaj v njej ter se izognil plačilu provizije tožeči stranki. Ugotovitev nižjih sodišč, da je toženec odstopil od pogodbe o posredovanju, je napačna. Priče, ki so o tem govorile v njegov prid, so njegovi takratni sodelavci in jim je bil nadrejen.

Revizija je bila vročena tožencu, ki nanjo ni odgovoril in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije (375. člen Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Pravdni stranki sta sklenili pisno pogodbo o posredovanju pri prodaji etaže hiše in nakupu hiše za čas šestih mesecev z dogovorom, da se njena veljavnost podaljša za nadaljnjih šest mesecev, če je nobena od pogodbenih strank ne odpove najpozneje mesec dni pred iztekom časa, za katerega je bila sklenjena. Pogodba je bila sklenjena 19.1.2000, nižji sodišči pa sta ugotovili, da jo je toženec odpovedal v juniju 2000. Na to dejansko ugotovitev je revizijsko sodišče zaradi prepovedi vložitve revizije zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP) vezano ter so neupoštevne vse tiste revizijske trditve, ki skušajo to ugotovitev ovreči. Zmotno je tudi revidentovo prepričanje, da bi morala biti pogodba o posredovanju odpovedana pisno. Zakon o obligacijskih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 29/78, v nadaljevanju ZOR), ki je veljal v času sklenitve pogodbe o posredovanju in v času, ko jo je toženec odpovedal, je v drugem odstavku 69. člena določal, da je mogoče pogodbo, za katero je bila dogovorjena posebna oblika, razvezati, dopolniti ali kako drugače spremeniti tudi z neobličnim sporazumom. Zato je toženec pogodbo lahko veljavno odpovedal tudi ustno. V času, ko je (več mesecev kasneje) sklenil prodajni pogodbi (najprej o prodaji svojega stanovanja oziroma etaže hiše, nato pa še o nakupu hiše) brez posredovanja tožeče stranke, pogodba o posredovanju ni več veljala.

Ob odsotnosti dejanske ugotovitve, da bi po prenehanju veljavnosti posredniške pogodbe prišlo do sklenitve pravnih poslov med tožencem in njegovima sopogodbenikoma, ki bi jih v stik spravila tožeča stranka (za banko je bilo celo izrecno ugotovljeno ravno nasprotno), kar bi utemeljevalo zahtevek za plačilo dvojne provizije po določbi 7. člena pogodbe o posredovanju, je izpodbijana odločitev materialnopravno pravilna.

Na procesne kršitve revizijsko sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, ampak samo na zahtevo stranke (371. člen ZPP). Ta mora biti zato obrazložena oziroma konkretizirana z navedbo (zatrjevano) kršene procesne norme in (ali vsaj) z opisom ravnanja ali opustitve sodišča, ki je v nasprotju s procesnimi pravili. Zgolj sklicevanje na procesne kršitve v okviru uvodnih navedb v reviziji o obsegu in razlogih izpodbijanja pravnomočne sodbe tega standarda ne dosega in tožeča stranka revizijski razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka uveljavlja neutemeljeno.

Neutemeljeno revizijo je revizijsko sodišče zavrnilo (378. člen ZPP).