Jedro

Ob objavi dodatne točke dnevnega reda na zahtevo manjšinskega delničarja uprava ni dolžna objaviti predlaganih sklepov in utemeljitve.

Za objavo nasprotnega predloga k že določeni točki skupščinskega sklepa ni podana sodna pristojnost.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se predlagateljev predlog v delu, ki se nanaša na pooblastitev za objavo dodatnih točk dnevnega reda (imenovanje organov skupščine in imenovanje posebnega revizorja po 318. členu ZGD-1) zavrne; v delu, v katerem je vsebovana zahteva po pooblastitvi za objavo nasprotnega predloga, da skupščina ne potrdi in odobri dela uprave in nadzornega sveta v letu 2005 in jima ne podeli razrešnice, pa se predlog zavrže. Pritožnik krije sam svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je izdalo dne 31.7.2006 sklep, s katerim je v celoti ugodilo predlogu delničarja družbe M. d.d., družbi N d.d., katerega je le-ta vložila na sodišču dne 25.7.2006. Proti sklepu je nasprotna udeleženka, družba M. d.d., vložila pritožbo, ki je bila pritožbenemu sodišču, sposobna za obravnavanje, predložena dne 17.8.2006. Pritožnica uveljavlja pritožbena razloga bistvene kršitve določb postopka in sicer trdi, da sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih oziroma, da ni obrazložen v delu, ko sodišče zaključuje, da z objavo razširitve dnevnega reda skupščine dne 21.7.2006, ni bilo zadoščeno predlagateljevi zahtevi. Očita tudi nepravilno uporabo materialnega prava oziroma določb Zakona o gospodarskih družbah (Ur. list, št. 42/2006, v nadaljevanju ZGD-1).

Pritožba je bila predlagatelju vročena dne 10.8.2006. Predlagatelj je odgovoril na pritožbo.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijani sklep sicer skromno obrazložen, vendarle je mogoče iz razlogov ugotoviti, da je sodišče prve stopnje štelo, da je predlog za pooblastitev objave dodatnih točk dnevnega reda utemeljen zato, ker uprava nasprotnega udeleženca v objavi dne 21.7.2006, ni v celoti objavila predloga delničarja, torej, ker ni skupaj z objavo dodatnih točk dnevnega reda objavila tudi predlaganih sklepov glede teh dodatnih točk in njihove utemeljitve in ker sploh ni objavila nasprotnega predloga z utemeljitvijo predlagatelja k že določeni točki dnevnega reda. Sklep sodišča prve stopnje je zato mogoče preizkusiti in ni podana zatrjevana bistvena kršitev določb postopka. Pritožba pa ima sicer prav, da sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni v ničemer navedlo, zakaj je ravnanje uprave nasprotnega udeleženca, ko je na predlog delničarja objavila le dodatni točki dnevnega reda, v nasprotju z določili ZGD-1 in da ni obrazložilo v nasprotju s katerimi določbami tega zakona je bilo ravnanje uprave nasprotnega udeleženca. Toda ta pomanjkljivost v izpodbijanem sklepu ne predstavlja zatrjevane bistvene kršitve določb postopka iz 14. točke 2. odst. 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP, ker ne gre za pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih, pač pa za pomanjkanje razlogov o uporabi materialnega prava.

Iz ugotovitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu izhaja, da je predlagatelj vložil predlog kot manjšinski delničar nasprotnega udeleženca in zahteval razširitev dnevnega reda za dne 16.8.2006 sklicane skupščine z dvema točkama dnevnega reda in podal tudi nasprotni predlog k določeni točki dnevnega reda in sicer, da skupščina naj ne potrdi in odobri dela uprave in nadzornega sveta za leto 2005 in jima ne podeli razrešnice. Sodišče je predlogu v celoti ugodilo.

Za odločitev v tej zadevi je treba uporabiti določbe ZGD-1, ker je bil predlog vložen v času, ko je ta zakon že veljal. Ureditev po tem zakonu pa je ravno v delu, v katerem obravnava objavo dnevnega reda skupščine, drugačna, kot je bila ureditev po prej veljavnem ZGD. Tudi po sedaj veljavnem ZGD-1 lahko delničarji, katerih skupni deleži dosegajo 5% osnovnega kapitala družbe, zahtevajo, če navedejo namen in razloge (torej podajo utemeljitev), da se objavi zadeva, o kateri bo skupščina sprejemala sklepe na njihov predlog (2. odst. 296. člena ZGD-1), kar pomeni, da lahko zahtevajo razširitev dnevnega reda že sklicane skupščine. V tem delu se sedanje določbe ZGD-1 ne razlikujejo od prej veljavnih določb ZGD. Pač pa je v ureditev v določbi 298. člena ZGD-1 drugačna, kot je bila ureditev v prej veljavnem 286. členu ZGD. V 3. odst. 298. člena ZGD-1 je določeno, da mora uprava v objavi dnevnega reda navesti predloge sklepov, razen za točke dnevnega reda, ki so jih predlagali delničarji na podlagi 2. odst. 296. člena ZGD-1. Na podlagi te drugačne sedanje zakonske ureditve, je mogoče slediti pritožbenim trditvam, da je sedaj veljavni zakon za primer razširitve dnevnega reda z dodatno točko dnevnega reda določil, da se morajo objaviti le dodatne točke dnevnega reda, ne pa tudi predlogi sklepov. Utemeljeni predlogi (kar pomeni predlogi sklepov z utemeljitvijo) pa morajo biti dostopni, kot je navedeno v 2. odst. 298. člena ZGD-1. S takšno ureditvijo je drugim delničarjem omogočeno, da se seznanijo tudi s predlogi sklepov glede dodatnih točk dnevnega reda, ki so uvrščeni na dnevni red na predlog manjšinskega delničarja. Predlagatelj v odgovoru na pritožbo ponuja drugačno razlago te zakonske določbe, češ, da pomeni le-to, da predloga tega sklepa ne oblikuje uprava družbe, pač pa delniška družba, ki predlaga dodatno točko dnevnega reda, vendar za tako razlago ob sedaj veljavni zakonski ureditvi, kjer je izrecno navedeno, da upravi ob objavi dodatnih točk dnevnega reda ni treba objaviti predlogov sklepov in da morajo biti le-ti dostopni na način, kot ostalo gradivo za skupščino, ni mogoče slediti.

Z objavo z dne 21.7.2006 v Uradnem listu RS, ko je družba objavila dodatni točki dnevnega reda, torej ni ravnala v nasprotju s prej navedenim določilom in je tudi izpolnila zahtevo predlagatelja glede objave dodatnih točk dnevnega reda. Sodišče prve stopnje je zato materialno pravo, kolikor se je predlog predlagateljev nanašal na razširitev dnevnega reda z dodatnimi točkami (zadevami) nepravilno uporabilo in bi moralo predlog v tem delu zavrniti zato, ker je uprava izpolnila zahtevo predlagatelja.

Kolikor pa se je predlog delničarja nanašal na to, da ga sodišče pooblasti za objavo nasprotnega predloga k "b" točki 2. točke dnevnega reda za dne 16.8.2006 sklicane skupščine, pritožnik utemeljeno trdi, da je sodišče prve stopnje v tem delu v nasprotju z določili ZGD-1 pooblastilo predlagatelja za objavo nasprotnega predloga. ZGD-1 ne daje delničarju glede zahteve po objavi nasprotnega predloga pravice do sodnega varstva oziroma ta pravica po ZGD-1 ni sodno varovana. V 50. členu ZGD-1 so navedene zadeve, o katerih je sodišče pristojno odločati v sodnem postopku. Ker v tej določbi ni navedeno, da sodišče odloča oziroma lahko pooblasti predlagatelja za objavo nasprotnega predloga in ker niti iz določila 300. člena ZGD-1, ki ureja nasprotni predlog, niti iz kakšnega drugega določila ZGD-1 ne izhaja, da lahko delničar preko sodišča zahteva objavo nasprotnega predloga, ni podana sodna pristojnost za odločanje o tem predlogu. Sodišče prve stopnje bi zato moralo predlog predlagatelja v tem delu zavreči na podlagi 3. odst. 18. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP.

Sodišče druge stopnje je zato tudi v tem delu ugodilo pritožbi in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je v tem delu predlog predlagatelja zavrglo.

O pritožbenih stroških je sodišče odločilo na podlagi 35.člena ZNP v zvezi s 3. odst. 52. člena ZGD-1 in odločilo, da pritožnik nosi sam pritožbene stroške (1. odst. 35. člena ZNP).