Jedro

Tožnik je zaprosil za dodelitev BPP v postopku, ki se vodi po določbah ZFPPIPP. To zahteva uporabo določbe 1. točke prvega odstavka 399. člena ZFPPIPP, ki določa, da odpust dolga ni dovoljen, če je bil stečajni dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, ki še ni bilo izbrisano. Upoštevanje navedene določbe zadeva, v kateri je prosilec zaprosil za dodelitev BPP, nima verjetnega izgleda za uspeh in jo je nerazumno sprožiti.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo, kot neutemeljeno, zavrnila prošnjo A.A. za odobritev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP), v obliki oprostitve plačila predujma za kritje začetnih stroškov postopka osebnega stečaja in odpusta obveznosti. Pojasnila je, da je prosilec v prošnji vloženi 16. 5. 2011, zaprosil za dodelitev BPP v obliki oprostitve plačila predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka. Sklicevala se je na Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 126/2007, v nadaljevanju ZFPPIPP), ki se je začel uporabljati 1. 10. 2008 in ki omogoča prezadolženim fizičnim osebam uvedbo osebnega stečaja. Pojasnila je, da po podatkih upravnega spisa prosilec nima nobenega premoženja in ga tudi v bodoče ne pričakuje, zato sama izvedba osebnega stečaja v tem primeru ni razumna, temveč je interes prosilca, da se v okviru stečajnega postopka izvede postopek odpusta obveznosti. Šele ta omogoča, da se stečajnemu dolžniku po preteku preizkusnega obdobja odpustijo obveznosti, nastale do začetka postopka osebnega stečaja. Ovire za odpust dolga določa 399. člen ZFPPIPP, ki med drugim v 1. točki določa, da odpust obveznosti ni dovoljen, če je bil stečajni dolžnik pravnomočno obsojen na kaznivo dejanja proti premoženju ali gospodarstvu, ki še ni bilo izbrisano.

Prosilec je prošnji priložil izpisek iz kazenske evidence z dne 5. 5. 2011, iz katerega izhaja, da je bil 27. 2. 2007 in dne 5. 12. 2009 pravnomočno obsojen zaradi kaznivih dejanj goljufije po 217/1 KZ, za kateri sta mu bili izrečeni pogojna obsodba na 3 mesece zapora s preizkusno dobo enega leta, ter pogojna obsodba 6 mesecev zapora s preizkusno dobo dveh let. Ker je bil prosilec pravnomočno obsojen zaradi več kaznivih dejanj goljufij, ki sodijo med kazniva dejanja zoper premoženje, ti kaznivi dejanji pa iz kazenske evidence še nista izbrisani, tožena stranka ugotavlja, da glede na določbo 399. člena ZFPPIPP pogoji za odpust obveznosti pri prosilcu niso podani.

Tožnik v tožbi ugovarja izdani odločbi in navaja, da se je premalo upoštevalo dejansko stanje družine in da so se mu očitale kazni, ki še niso izbrisane. Res je bil obtožen, je pa svoje dolgove poravnal. Pred tremi leti je ostal brez zaposlitve, od takrat je na Zavodu RS za zaposlovanje. Glede na starost ima zelo malo možnosti zaposlitve. Ker ne more poravnati dolgov, je prejemnik denarne socialne pomoči. Ima šoloobveznega otroka, zato je zaprosil za osebni stečaj. Zaradi neplačanih dolgov rastejo obresti, zneski se večajo in nima niti za preživetje. Predlaga, da sodišče njegovi tožbi ugodi in smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. Odgovora na tožbo ni posredovala.

Tožba ni utemeljena.

Po pregledu izpodbijane odločbe in upravnih spisov v obravnavani zadevi sodišče ugotavlja, da je odločba tožene stranke pravilna in zakonita ter da je tožena stranka za svojo odločitev navedla tudi utemeljene razloge, na katere se sodišče v izogib ponavljanju v celoti sklicuje (drugi odstavek 71.člena ZUS-1), ter dodatno navaja: V obravnavani zadevi sodišče ugotavlja, da izpodbijana odločitev temelji na ugotovitvi, da prosilec ne izpolnjuje t. i. objektivnega pogoja za dodelitev BPP. Gre za pogoj, ki predstavlja določeno verjetnost, da bo pravno dejanje, ki je predmet BPP, imelo končni uspeh. Po določbi prvega odstavka 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 96/2004 s spremembami, št. 23/08, v nadaljevanju ZBPP) se pri presoji dodelitve BPP, kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna, oziroma da ima prosilec v zadevi verjeten izgled za uspeh, tako da je razumno začeti postopek, oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva, oziroma nanje odgovarjati in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj, oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Po določbi drugega odstavka tega člena ZBPP se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev, tudi če bi ji njen finančni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

Na navedeni pravni podlagi je toženka po presoji sodišča pravilno presojala izpolnjevanje objektivnega pogoja za dodelitev BPP. V zadevi namreč ni sporno, da je prosilec prošnjo za dodelitev BPP vložil zaradi pomoči v obliki oprostitve predujma za kritje začetnih stroškov postopka osebnega stečaja in odpusta obveznosti, prav tako ni sporno, da je bil prosilec pravnomočno obsojen za kaznivi dejanji proti premoženju in sicer v zadevi K 377/06 in v zadevi K 247/08. Iz predloženega izpisa podatkov iz kazenske evidence, številka 71010-7146/2011-2 z dne 5. 5. 2011, izhaja, da gre za obsodbi, ki v času odločanja tožene stranke še nista bili izbrisani. Navedeni podatek, ki med strankama ni sporen in dejstvo, da je tožnik za dodelitev BPP zaprosil v postopku, ki se vodi po določbah ZFPPIPP, tudi po presoji sodišča zahteva uporabo določbe 1. točke prvega odstavka 399. člena ZFPPIPP, ki določa, da odpust dolga ni dovoljen, če je bil stečajni dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, ki še ni bilo izbrisano. Upoštevanje navedene določbe pomeni, da zadeva v kateri je prosilec zaprosil za dodelitev BPP nima verjetnega izgleda za uspeh in jo je nerazumno sprožiti, kar posledično pomeni, da ni zakonske osnove za odobritev BPP.

Ker je za ugodno rešitev vloge za dodelitev BPP treba izpolnjevati tako subjektivni, kot objektivni kriterij, sodišče ugotavlja, da sporna ugotovitev tožene stranke, da prosilec ne izpolnjuje objektivnega kriterija za dodelitev BPP zadošča, torej izpolnjevanja subjektivnega pogoja, finančnega pogoja, ni bilo treba ugotavljati.

Ker je sodišče presodilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, je tožbo kot neutemeljeno, na podlagi določbe prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo.