Jedro

Sodišče ni pristojno za ocenjevanje javnih uslužbencev, saj je za to pristojen delodajalec. Sodišče lahko le presodi, ali je bil postopek zakonit in v primeru ugotovitve nezakonitosti postopka, delodajalcu naloži, da delavca ponovno oceni.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdita izpodbijana sodba in sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnica zahtevala, da se razveljavi delovna ocena tožnice z dne 18. 2. 2010 in sklep opr. št. Su ... z dne 20. 12. 2011 in se zadeva vrne toženi stranki v ponovno odločanje (točka I izreka sodbe). Odločilo je, da je tožnica dolžna toženi stranki v roku 8 dni poravnati stroške postopka v višini 417,50 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku paricijskega roka do plačila (točka II izreka sodbe). S sklepom pa je zavrglo tožbo v delu, s katerim je tožnica zahtevala, da se njena delovna ocena z dne 28. 2. 2010 in sklep opr. št. Su ... spremenita tako, da se zanjo ugotovi za leto 2009 višja, to je odlična ocena.

2. Zoper sodbo in sklep se pravočasno iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) pritožuje tožnica in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku pod točko I izreka v celoti ugodi, izpodbijani sklep pa razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje ali pa spremeni tako, da na prvi stopnji zavrženemu tožbenemu zahtevku (pravilno: tožbi, v delu tožbenega zahtevka) v celoti ugodi, toženi stranki pa naloži plačilo pravdnih stroškov v roku 8 dni, podredno pa, da tudi če tožnica v tem delovnem sporu ne bi uspela, spremeni odločitev o stroških postopka tako, da je tožena stranka dolžna kriti svoje pravdne stroške.

Navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, dejansko stanje je ugotovilo zmotno in nepopolno, zagrešenih pa je več bistvenih kršitev ZPP, zlasti protispisnost, saj sta izpodbijana sodba in sklep v odločilnih razlogih v očitnem nasprotju z listinskimi dokazi v spisu in v nasprotju z izpovedbami prič, kar je bistvena kršitev določb postopka po 15. točki 2. odstavka 339. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je prezrlo, da so bile evidence spisov neurejene zaradi neustreznega dela vpisničarke in njene pomočnice, kar izhaja iz seznama spisov z dne 19. 12. 2008, ki ga je predložila tožnica. Poročilo o pregledu spisov ne potrjuje, da sklepov v zadevah ... in ... dejansko ni izdelala tožnica. V zadevi ... je listinsko potrjeno, da je tožnica dobila spis z zamudo zaradi očitne samovolje vpisnika. Sodišče je tudi prezrlo izpoved priče A.A., da je za odlično oceno strokovnega sodelavca potrebno, da stori nekaj več, in izpoved priče B.B., da je tožnica ob spremembi zakonodaje izdelala obrazce za vabljenje prič - oškodovancev predlagalnih deliktov, kar je bilo preko njenih delovnih obvez. Že samo to je zadosten razlog za tožničino oceno odlično. Izpodbijana ocena tožnici ne očita nepravočasnosti dela, ampak to, da ni izvršila odredb sodnic. Iz pregleda spisov izhaja, da tožnica ni izvršila le tistih odredb, s katerih izvršitvijo bi storila kaznivo dejanje, tega pa po ZJU ni bila dolžna storiti. Tožnica ni v nobeni zadevi kršila zakonsko določenega roka, s strani tožene stranke pa niso bili predloženi dokazi o obstoju pravnih standardov za izdelavo posamezne sodne odločbe. Nadalje navaja, da je bil tožbeni zahtevek po spremembi delovne ocene neupravičeno zavržen, ker je sposoben za meritorno obravnavo, bi sodišče prve stopnje o njem moralo odločiti. Posledično izpodbija tudi odločitev o stroških postopka in priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo in sklep sodišča prve stopnje v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb postopka iz 2. odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo bistvenih kršitev določb postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti in tudi v pritožbi zatrjevane kršitve določbe 15. točke 2. odstavka 339. člena ZPP ne, kar bo pojasnjeno v nadaljevanju. Na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje pa je tudi pravilno uporabilo materialno pravo.

5. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi ugotovilo, da je tožena stranka postopek presoje ocene izpeljala skladno s določbami 17. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS, Ur. l. RS, št. Ur. l. RS, št. 56/2002 - 70/2004) in Uredbo o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (Uredba, Ur. l. RS, št. 51/2008, 91/2008 in 113/2009), ki so v spornem obdobju na podlagi 111. člena Zakona o javnih uslužbencih (ZJU, Ur. l. RS, št. 56/2002 - 65/2008) urejale ocenjevanje uradnikov, da postopek ocenjevanja pri toženi stranki ni bil kršen, da je bilo tožničino delo za leto 2009 ocenjeno po kriterijih delovne uspešnosti, opredeljenih v 1. odstavku 17. člena ZSPJS in v prilogi III Uredbe, z oceno prav dobro. Po izvedenem dokaznem postopku je ugotovilo, da je ta ocena zakonita in pravilna, zato je tožbeni zahtevek zavrnilo. Svojo odločitev je ustrezno obrazložilo, zato se pritožbeno sodišče strinja z razlogi sodbe in jih ne ponavlja, v zvezi s pritožbenimi navedbami, ki so odločilnega pomena, pa skladno s 1. odstavkom 360. člena ZPP dodaja:

6. Sodišče prve stopnje ni zagrešilo v pritožbi očitane bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 15. točki 2. odstavka 339. člena ZPP. V sodbi o odločilnih dejstvih ni nasprotja med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov in med samimi temi listinami in zapisniki. Sodišče prve stopnje je v dokaznem postopku vpogledalo vse listine v spisu (tudi seznam spisov z dne 19. 12. 2008 in poročilo o pregledu spisov z dne 20. 7. 3010). Svojo odločitev je, kot je že navedeno, ustrezno obrazložilo, tako da te kršitve ni storilo.

7. Neutemeljen je tudi tožničin pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo izpovedi prič A.A. in B.B., saj to izhaja iz točk 16, 17 in 18 obrazložitve izpodbijane odločbe. Sodišče prve stopnje se z oceno tožničinega dela strinja, saj je v točki 19 obrazložitve ugotovilo, da je tožnica v letu 2009 delo opravljala zelo dobro, ker pa ni dosegla rezultatov, ki bi bili visoko nad pričakovanji, upravičeno ni bila ocenjena z oceno odlično.

8. Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da bi moralo sodišče prve stopnje o tožbenem zahtevku po spremembi ocene tožničinega dela v letu 2009 odločiti meritorno. Kot je pravilno zavrženje tožbe v tem delu v točki 20 obrazložilo sodišče prve stopnje, sodišče namreč ni pristojno za ocenjevanje javnih uslužbencev, saj je za to pristojen delodajalec. Sodišče lahko le presodi, ali je bil postopek zakonit in v primeru ugotovitve nezakonitosti postopka, delodajalcu naloži, da delavca ponovno oceni.

9. Iz navedenega izhaja, da je pritožba tožeče stranke neutemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo sodbo in sklep sodišča prve stopnje (353. in 1. točka 365. člena ZPP).

10. Tožnica s pritožbo ni uspela, zato skladno s 154. členom ZPP v zvezi s 1. odstavkom 165. člena ZPP sama krije svoje pritožbene stroške.