Jedro

Če v odmerjenem roku niso odpravljene pomanjkljivosti tožbe in je sodišče zaradi tega ne more obravnavati, je potrebno tožbo kot nepopolno zavreči. Kadar gre za odločanje o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks, mora biti iz sklepa razvidna konkretna višina taksne obveznosti, navedeno mora biti, na katero procesno dejanje oziroma odločitev sodišča se taksna obveznost nanaša ter konkretizirano premoženjsko stanje stranke, ki prosi za oprostitev plačila taks.

Izrek

1. Pritožba zoper 1. točko izpodbijanega sklepa se zavrne in se izpodbijani sklep v tem obsegu potrdi.

2. Pritožbi zoper 2. točko izpodbijanega sklepa se ugodi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na podlagi 2. odstavka 29. člena ZUS zavrglo tožničino tožbo kot nepopolno (1. točka) njenemu predlogu za oprostitev plačila sodnih taks pa ni ugodilo (2. točka). V razlogih je navedlo, da tožničina tožba ni vsebovala vseh sestavin, določenih v 1. odstavku 28. člena ZUS (v tožbi ni bil naveden akt, zoper katerega je tožba naperjena), niti ji ni bil priložen izpodbijani upravni akt. Z dopisom sodišča, ki ga je tožnica prejela 7.9.2004, je bila pozvana na odpravo omenjenih pomanjkljivosti in opomnjena na posledice, če ne bi ustregla zahtevi. V odmerjenem roku omenjenih pomanjkljivosti ni odpravila (sodišču je dne 29.9.2004 poslala kopijo sodbe in sklepa istega sodišča št. U 356/02-13 z dne 2.7.2004, ne pa akta, ki ga s tožbo izpodbija), sodišče zaradi tega zadeve ni moglo obravnavati, zaradi česar je njeno tožbo zavrglo. Odločitev glede predloga za oprostitev plačila sodnih taks pa je utemeljilo s tem, da na podlagi podatka o prejeti tožničini pokojnini za mesec marec 2004 (neto 87.310,00 SIT) ter dejstva, da se preživlja sama, ugotavlja, da v njenem primeru niso izpolnjeni pogoji za oprostitev plačila sodnih taks, predpisani v 1. odstavku 13. člena Zakona o sodnih taksah (ZST).

Tožnica v pritožbi navaja, da je prava nevešča ter da slabo vidi.

Zato meni, da bi jo moralo sodišče prve stopnje ponovno pozvati na odpravo pomanjkljivosti, saj je v odmerjenem roku na zahtevo sodišča odgovorila, pa čeprav je poslala napačen akt. Sodišče prve stopnje pa jo je kaznovalo tako, da je njeno tožbo zavrglo, njenemu predlogu na oprostitev plačila sodnih taks pa kljub slabemu premoženjskemu stanju ni ugodilo. Zato predlaga, da se njeni pritožbi v celoti ugodi.

K 1. točki.

Pritožba ni utemeljena.

V tožbi je treba po izrecni določbi 1. odstavka 28. člena ZUS navesti upravni akt, zoper katerega je naperjena tožba. Tožbi pa je treba priložiti tudi akt v izvirniku, prepisu ali kopiji.

V obravnavani zadevi tožba navedenih obveznih sestavin ni imela. Zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je tožnico na podlagi določbe 1. odstavka 29. člena ZUS pozvalo, da v določenem roku odpravi pomanjkljivosti, jo poučilo, kaj in kako naj napravi, in jo opomnilo na posledice, če ne bi ustregla tej zahtevi. Ker tožeča stranka v odmerjenem roku ni odpravila pomanjkljivosti tožbe in sodišče prve stopnje zaradi tega zadeve ni moglo obravnavati, je pravilno odločilo, ko je nepopolno tožbo na podlagi 2. odstavka 29. člena ZUS zavrglo. Zato je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena v zvezi z 68. členom ZUS tožničino pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo 1. točko izpodbijanega sklepa.

K 2. točki.

Pritožba je utemeljena.

Tudi kadar gre za odločanje o predlogu za oprostitev taks po 13. členu ZST, mora biti sklep sodišča prve stopnje o predlogu takšen, da ga je možno preizkusiti. To pomeni, da mora biti iz obrazložitve sklepa razvidno, da je sodišče opravilo celovito presojo okoliščin, pomembnih za odločitev o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks. V skladu z določbo 5. odstavka 168. člena Zakona o pravdnem postopku, ki se na podlagi 1. odstavka 16. člena ZUS primerno uporablja za vprašanja postopka, ki v ZUS niso urejena, mora sodišče pri odločanju skrbno presoditi vse okoliščine, zlasti pa upoštevati vrednost spornega predmeta, število oseb, ki jih stranka preživlja, in dohodke ter premoženje, ki ga imajo stranka in njeni družinski člani. Iz sklepa mora biti razvidna konkretna višina (znesek) taksne obveznosti, navedeno mora biti, na katero procesno dejanje stranke oziroma odločitve sodišča se ta taksna obveznost nanaša, konkretizirano pa mora biti tudi premoženjsko stanje stranke, ki prosi za oprostitev plačila taks. Šele na tej podlagi je možna presoja o tem, ali so ali niso izpolnjeni pogoji za oprostitev (takšno stališče je Vrhovno sodišče RS že zavzelo v sklepu I Up 715/03 z dne 4.9.2003, I Up 1270/02 in drugih). Izpodbijani sklep po presoji pritožbenega sodišča nima takšne vsebine.

Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa namreč navaja zgolj podatke o tožničinih dohodkih ter iz tega sklepa, da s plačilom sodne takse ne bi bilo ogroženo njeno preživljanje, ne opravi pa presoje drugih, za odločitev prav tako pomembnih že navedenih okoliščin. Zato po presoji pritožbenega sodišča izpodbijani sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih in ga ni mogoče preizkusiti.

Podana je bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu po 3. točki 72. člena ZUS v zvezi s 14. točko 2. odstavka 339. člena ZPP. Pritožbeno sodišče je zato na podlagi 74. člena v zvezi z 68. členom ZUS pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje da opravi nov postopek.