Jedro

Izvršilni postopek je sestavljen iz faze dovolitve in faze oprave izvršbe. Kadar je postopek odločanja o dovoljenosti izvršbe še v teku, pomeni poplačilo le konec faze oprave izvršbe. Če se nato sklep o izvršbi razveljavi, lahko dolžnik to, kar mu je bilo z izvršbo odvzeto, zahteva nazaj z nasprotno izvršbo.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje s p r e m e n i tako, da se sedaj glasi: "Ugovoru dolžnika se ugodi in se sklep o izvršbi z dne 08.06.2004 razveljavi v drugi točki izreka. O zahtevku in stroških bo odločalo Okrajno sodišče v P. v pravdnem postopku." Pritožbeni stroški so nadaljnji izvršilni stroški.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi. Ugotovilo je, da je dolžnikov ugovor neobrazložen, saj ni navedel dejstev, s katerimi bi ugovor utemeljil, prav tako pa ni predložil nobenega dokaza, s katerimi bi se lahko zatrjevana dejstva ugotavljala. Sodišče prve stopnje je poudarilo, da je izvršilni postopek zaradi umika izvršilnega predloga po poplačilu dolga že pravnomočno ustavljen, tako da je ugovor že v tem pogledu vsaj neutemeljen.

Zoper sklep se pravočasno pritožuje dolžnik po pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov in v pritožbi navaja, da so razlogi za zavrnitev ugovora neutemeljeni. Ne drži trditev v izpodbijanem sklepu, da je ugovor dolžnika neobrazložen, da v ugovoru niso navedena dejstva, s katerimi se ugovor utemeljuje in da niso predlagani dokazi, s katerimi se dokazujejo dejstva. Upnik je predlagal in izposloval sklep o izvršbi na podlagi listin. Iz teh listin sledi, da je upnik nekemu I. izplačal določeni znesek, ne sledi pa, da je dolžnik dolžan upniku vse to povrniti. Dolžnik je v ugovoru navedel, da ni povzročil nobene škode v T. in da mu ni predložen noben dokaz o tem, da je bila škoda, ki jo je upnik izplačal I. povzročena z dolžnikovim vozilom oziroma da jo je dolžnik zakrivil. Ni jasno, kaj naj še navede dolžnik, ki zatrjuje, da izplačane škode ni povzročil. Če sodišče prve stopnje od dolžnika zahteva, da navede in dokaže, kdo je izplačano škodo povzročil, prevaljuje dokazno breme na dolžnika. Upnik je tisti, ki mora dokazati, da je dolžnik povzročil izplačano odškodnino. Pri tem ni za prezreti obveze zavarovalnice, da že v postopku ugotavljanja višine odškodnine in vzrokov za nastalo škodo o vsem tem obvešča tistega, od katerega namerava uveljaviti verzijski zahtevek. Tudi vse to mora dokazati zavarovalnica in ne dolžnik. Če je dolžnik izjavil, da škode ni povzročil, da o tem ne ve ničesar, od njega ni mogoče zahtevati nič več. Od dolžnika se ne more zahtevati, da navaja dejstva in predlaga dokaze v zvezi z dogodkom, o katerem ne ve ničesar. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, napadeni sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Pritožba dolžnika je utemeljena.

Predmet tega pritožbenega postopka je sklep, s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi. Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da je bila v obravnavani izvršilni zadevi predlagana izvršba na podlagi verodostojne listine. Sodišče prve stopnje je s sklepom o izvršbi z dne 08.06.2004 skladno z 2. odst. 44. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) naložilo dolžniku, da v 8 dneh upniku poravna v predlogu navedeno terjatev (dajatveni del) ter dovolilo predlagano izvršbo. Iz podatkov v spisu izhaja, da je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi, za katerega je štelo, da je pravnomočen, poslalo organizaciji za plačilni promet, pri kateri ima dolžnik denarna sredstva, ki je dne 05.10.2004 izvršila sklep o izvršbi, dne 15.10.2004 pa je upnik umaknil izvršilni predlog zaradi poplačila dolga. Višje sodišče v K. je sklep sodišča prve stopnje, s katerim je bil ugovor z dne 14.10.2004 zavržen kot prepozen, razveljavilo, ker je bil ugovor vložen pravočasno.

Pritožbeno sodišče pritrjuje dolžniku, da je v ugovoru zoper sklep o izvršbi, navajal takšno dejstvo (da ni vozil avtomobila in ni bil udeležen v nesreči), ki bi v primeru, če bi se izkazalo za resnično, lahko imelo v pravdi za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka ter ima pritožba prav, da dolžnik za tako (negativno) dejstvo ni dolžan predlagati dokazov in je njegov ugovor torej obrazložen (2. odst. 53. člena ZIZ). Izvršilni postopek je sestavljen iz faze dovolitve in faze oprave izvršbe. Kadar je postopek odločanja o dovoljenosti izvršbe še v teku, pomeni poplačilo le konec faze oprave izvršbe. V konkretnem primeru gre za specifično situacijo, ko je prišlo do poplačila (napačnega) pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi. Če se v postopku odločanja o ugovoru sklep o izvršbi razveljavi, lahko dolžnik to, kar mu je bilo z izvršbo odvzeto, zahteva nazaj z nasprotno izvršbo. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bila zaradi poplačila upnikove terjatve (in tudi njegovega umika izvršilnega predloga) končana faza oprave izvršbe, še vedno pa je v teku postopek odločanja o dovoljenosti izvršbe (odločanje o ugovoru). Stališče sodišča prve stopnje o pravnomočno ustavljenem postopku tako ne drži (tako tudi Triva, Belajec, Dika, Sudsko izvršno pravo, str. 256-257). Kot navedeno, je ugovor dolžnika obrazložen, zaradi česar je treba ravnati po 2. odst. 62. člena ZIZ. Izpodbijani sklep je bilo zato treba spremeniti tako, da se ugovoru dolžnika ugodi, sklep o izvršbi razveljavi v 2. točki izreka, o zahtevku in stroških pa bo odločalo pristojno Okrajno sodišče v P., v pravdnem postopku. Kot že opozorjeno v sklepu Višjega sodišča v K. opr.št. II Cp 34/2005 z dne 29.03.2005, ima dolžnik v primeru uspeha v pravdi, katerega posledica bi bila razveljavitev sklepa o izvršbi, možnost nasprotne izvršbe (2. odstavek 67. člena ZIZ).

Pritožbeni stroški so nadaljnji izvršilni stroški in bo o njih odločeno s končno odločbo.