Jedro

Oškodovanec kot tožilec ni upravičen vložiti zahteve za varstvo zakonitosti, čeprav je bil stranka v pravnomočno končanem kazenskem postopku. Če oceni, da je bil s pravnomočno sodno odločbo kršen zakon, lahko da pobudo državnemu tožilcu Republike Slovenije, da vloži zahtevo za varstvo zakonitosti.

Izrek

Zahteva pooblaščenca oškodovanca kot tožilca F.M. za varstvo zakonitosti se zavrže.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Piranu je s sodbo z dne 23.5.2005 obd. B.F. po 3. točki 358. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) oprostilo obtožbe za kaznivo dejanje zatajitve po 1. odstavku 215. člena KZ. Po 3. odstavku 96. člena ZKP je odločilo, da je oškodovanec kot tožilec F.M. dolžan povrniti stroške kazenskega postopka iz 1. do 5. točke 2. odstavka 92. člena istega zakona in plačati povprečnino v znesku 70.000,00 SIT. Po 3. odstavku 105. člena ZKP je oškodovanca s premoženjskopravnim zahtevkom napotilo na pravdo. Višje sodišče v Kopru je s sodbo z dne 5.10.2005 zavrnilo pritožbo pooblaščenca oškodovanca kot tožilca kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, oškodovancu kot tožilcu pa naložilo plačilo 80.000,00 SIT povprečnine.

Pooblaščenec oškodovanca kot tožilca je zoper navedeno pravnomočno sodbo pravočasno vložil zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi bistvene kršitve določb ZKP in kršitve KZ. Predlaga razveljavitev prvostopne in drugostopne sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Zahteva za varstvo zakonitosti ni dovoljena.

Po 1. odstavku 421. člena ZKP smejo zahtevo za varstvo zakonitosti vložiti državni tožilec Republike Slovenije, obdolženec in zagovornik. Po obdolženčevi smrti pa jo sme v njegovo korist vložiti oseba iz 2. odstavka 367. člena ZKP. Državni tožilec Republike Slovenije sme vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti tako v škodo, kakor tudi v korist obdolženca (2. odstavek 421. člena ZKP). Glede na te določbe oškodovanec kot tožilec ni upravičen vložiti zahteve za varstvo zakonitosti, čeprav je bil stranka v pravnomočno končanem kazenskem postopku. Če oceni, da je bil s pravnomočno sodno odločbo kršen zakon, lahko da pobudo državnemu tožilcu Republike Slovenije, da vloži zahtevo za varstvo zakonitosti. Razlaga določbe 1. odstavka 421. člena ZKP, ki jo ponuja vložnik zahteve, je glede na obrazloženo zmotna. Upravičenec do vložitve zahteve za varstvo zakonitosti je poleg obdolženca in zagovornika le vrhovni državni tožilec, ne pa vsi ostali državni tožilci (okrožni in višji), še manj pa oškodovanec kot tožilec. Zato je vrhovno sodišče zahtevo pooblaščenca oškodovanca kot tožilca zavrglo kot nedovoljeno (423. člena ZKP).