Jedro

Kadar sodišče prve stopnje dovoli zaznambo sklepa o izvršbi, po uradni dolžnosti v upnikovo korist dovoli še vknjižbo hipoteke na dolžnikovi nepremičnini.

Sodišče v zemljiškoknjižnem postopku po določbah prvega odstavka 86. člena, 88. člena in 148. člena ZZK-1 presoja le pogoje za vpis zaznambe sklepa o izvršbi, ne presoja pa dolžniško-upniškega razmerja, ki je predmet odločanja v izvršilnem postopku.

Sodišče v zemljiškoknjižnem postopku presoja le pogoje za vpis zaznambe sklepa o izvršbi, ne presoja pa dolžniško-upniškega razmerja, ki je predmet odločanja v izvršilnem postopku, zato tudi ne odloča o obstoju ali neobstoju denarne terjatve, torej, ali je bil dolg že izterjan ali ne.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Dovoli se izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v zemljiškoknjižni zadevi, začeti po uradni dolžnosti, izdalo sklep, s katerim se na podlagi pravnomočnega sklepa o izvršbi opr. št. In 05/00348, In 62/2008 z dne 6. 11. 2011 in obvestila z dne 6. 1. 2011 na nepremičnini parc. št.: 767/2, 768, k. o. x, vl. št. 377, ki je v solasti dolžnika J. L. do 32/100 opravita zaznamba sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Domžalah, opr. št. In 05/00348, In 62/2008 z dne 6. 1. 2011, in vknjižba hipoteke z naslednjimi podatki o terjatvi zavarovani s hipoteko: glavnica 432,60 EUR, vse v korist upnika U. L..

2. Dolžnik v pravočasni pritožbo zoper sklep predlaga, da se sklep razveljavi, zaznamba sklepa o izvršbi in vknjižba hipoteke pa se ne opravita. Pritožuje se tudi proti pravnomočnemu sklepu o izvršbi opr. št. In 05/0348, In 62/2008 oziroma ugovarja njuni pravnomočnosti, saj z njima ni bil seznanjen. Meni, da so podane tako kršitve postopka kot napačna uporaba materialnega prava, kršitev ustavnih in z zakonom določenih človekovih pravic. Navaja tudi, da sodišče pri izdaji navedenega sklepa ni upoštevalo, da je v drugem postopku z opr. št. I 290/2010 dolg že bil izterjan, ni napravilo izračuna in dolžniku ni dostavilo zaprošenih listin.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je pri izdaji izpodbijanega sklepa ravnalo pravilno. Pritožbeno sodišče ob pritožbeni presoji ne ugotavlja nobenih kršitev določb postopka ali napačne uporabe materialnega prava. Sodišče prve stopnje je namreč navedeni sklep izdalo na podlagi sklepa o izvršbi z dne 6. 1. 2011, opr. št. In 05/00348 in 62/2008 ter obvestila z dne 6. 1. 2011. V skladu s prvim odstavkom 86. členom ZZK-1 namreč zemljiškoknjižno sodišče odloči po uradni dolžnosti o zaznambi sklepa o izvršbi, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo na nepremičnino, na podlagi obvestila izvršilnega sodišča, kateremu mora biti priložen sklep o izvršbi. Kot je ugotovilo že sodišče prve stopnje, je sàmo prejelo tako obvestilo izvršilnega sodišča kot tudi sklep o izvršbi. V drugem odstavku istega člena je določeno, da se v zaznambi izvršbe navede izvršilno sodišče, datum in opravilna številka sklepa o izvršbi, ki je podlaga za zaznambo izvršbe, in podatki o upniku, na čigar predlog je bil izdan sklep o izvršbi. Izpodbijani sklep te sestavine vsebuje. V skladu z 88. členom ZZK-1 pa zemljiškoknjižno sodišče, ki dovoli zaznambo izvršbe, hkrati po uradni dolžnosti dovoli tudi vknjižbo hipoteke. Zaznamba izvršbe ima namreč za posledico, da upnik, na čigar predlog je bil izdan sklep o izvršbi, z zaznambo izvršbe pridobi na nepremičnini hipoteko, ki učinkuje od trenutka, od katerega učinkuje zaznamba izvršbe, če hipoteke ni dobil že prej (87. člen ZZK-1). Tako je sodišče prve stopnje tudi glede vknjižbe hipoteke ravnalo pravilno. Vknjižba slednje je namreč zakonita posledica zaznambe sklepa o izvršbi v zemljiško knjigo, zato sodišče prve stopnje, kadar dovoli zaznambo sklepa o izvršbi, po uradni dolžnosti v upnikovo korist dovoli še vknjižbo hipoteke na dolžnikovi nepremičnini (1).

5. V zvezi s pritožbeno navedbo, da sodišče pri izdaji izpodbijanega sklepa ni upoštevalo, da je bil dolg že izterjan v postopku z opr. št. I 290/2010, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bil ta postopek v celoti ustavljen zaradi umika predloga za izvršbo in zaradi plačila dolžnikovega dolga do upnika, a obenem poudarja, da zadeva z opr. št. I 290/2010 ni predmet tega (zemljiškoknjižnega postopka); če je bil dolg že izterjan, je to stvar izvršilnega postopka. Sodišče namreč v zemljiškoknjižnem postopku po določbah prvega odstavka 86. člena, 88. člena in 148. člena ZZK-1 presoja le pogoje za vpis zaznambe sklepa o izvršbi, ne presoja pa dolžniško-upniškega razmerja, ki je predmet odločanja v izvršilnem postopku, zato tudi ne odloča o obstoju ali neobstoju denarne terjatve, torej, ali je bil dolg že izterjan ali ne (2).

6. V izpodbijanem sklepu tudi ni kršitev, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato je višje sodišče v skladu z 2. točko 365. člena ZPP ter drugim odstavkom 120. člena ZZK-1 v zvezi s 37. členom ZNP, pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Hkrati je dovolilo izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa (druga točka tretjega odstavka 161. člena ZZK-1).

(1) Tako tudi Višje sodišče v Celju v sklepu z dne 24. 5. 2007, opr. št. opr. št. Cp 46/2007. (2) Glej tudi sklep Višjega sodišča v Celju z dne 8. 9. 2011, opr. št. 105/2011.