Jedro

Vsebina pisne vloge tožeče stranke, ki jo je sodišče prve stopnje prejelo dne 9.1.2007, je vsaj dvomljiva in bi lahko predstavljala tudi skrčitev tožbenega zahtevka oziroma delni umik tožbe za glavnico. Da je vloga nejasna, izhaja tudi iz zapisnika o glavni obravnavi, ko je sodišče prve stopnje poskušalo s tožečo stranko razčistiti njeno vsebino. Na navedenem naroku sodišču to ni uspelo, pa tudi pozneje ne, ampak je sodišče prve stopnje postopalo, kot da te vloge ne bi bilo. Takšno ravnanje je v nasprotju z določbo 108. člena ZPP glede nepopolnih vlog, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba se v izpodbijani 1. in 3. točki izreka razveljavi ter v tem obsegu zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo pod 1. točko izreka vzdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Radovljici, opr. št. I 05/00910, z dne 14.12.2005, v 1. in 3. točki izreka v toliko, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki glavnico v višini 15.446,42 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 11.982,48 EUR od 4.10.2005 do plačila in od zneska 3.463,58 EUR od vložitve tožbe dne 10.10.2005 dalje do plačila ter ji povrniti 154,46 EUR stroškov izvršilnega postopka, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7.1.2006 dalje do plačila, pod 2. točko izreka je v preostalem delu sklep o izvršbi v 3. točki izreka razveljavilo in zahtevek v tem delu kot neutemeljenega zavrnilo, v 3. točki izreka pa je toženi stranki naložilo v povrnitev tožeči stranki pravdne stroške v višini 525,3 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas zamude.

Zoper obsodilni del sodbe (1. in 3. točka izreka) se je v roku pritožila tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov, ki smiselno predlaga, da pritožbeno sodišče sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne, podrejeno, da jo v izpodbijanem delu razveljavi ter v tem obsegu zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da je sodišče prve stopnje s svojo odločitvijo prekoračilo tožbeni zahtevek, ker ni upoštevalo, da je tožeča stranka svoj zahtevek s 15.446,42 EUR skrčila na 7.256,81 EUR s pisno vlogo, ki jo je sodišče prejelo dne 11.12.2006. Posledično temu so previsoko odmerjeni tudi stroški postopka. Nadalje je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe pravdnega postopka, ko je zavrnilo dokazni predlog po zaslišanju priče kriminalista D.R.. Kriminalist bi namreč lahko pojasnil povezavo med osebami, s katerimi je bil toženec v poslovnem razmerju, ter svoje izkušnje s predstavniki navedenih pravnih oseb, zoper katere so se po vedenju toženca vodili tudi kazenski postopki zaradi goljufij. Toženec je pojasnil, kako je posojilo v celoti odplačal, in zato predložil tudi ustrezne listine. Nekritično je sodišče sledilo tudi navedbi tožeče stranke, da sta potrdilo o plačilu z dne 16.1.2004 in blagajniški prejemek ponarejena. V tem delu niti ni potrebnih razlogov, zaradi česar se odločitev ne more preizkusiti (kršitev po 14. točki 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Posledično zgoraj navedenemu je sodišče prve stopnje napačno ugotovilo tudi dejansko stanje. Sodišče namreč ni sledilo pisnim listinam, ki dokazujejo, da je toženec kredit dejansko odplačal. Ni logično, da bi toženec za isti avto najel dva kredita, saj je najel enega in ga v celoti odplačal. Očitno so tožencu med številnimi listinami, ki jih je moral podpisati, ko je najemal kredit, podtaknili tudi papirje, ki so se glasili na ŠC. Ker volja toženca ni bila, da bi sklepal kakršnekoli posle s ŠC, je zato pogodba, na podlagi katere tožeča stranka vtožuje svojo terjatev, nična. Na ničnost bi moralo sodišče paziti po uradni dolžnosti.

Pritožba je utemeljena.

Vsebina pisne vloge tožeče stranke, ki jo je sodišče prve stopnje prejelo dne 9.1.2007 (v spisu list. št. 18), je vsaj dvomljiva in bi lahko predstavljala tudi skrčitev tožbenega zahtevka oziroma delni umik tožbe za glavnico v višini takratnih 1.739.021,00 SIT. Da je vloga nejasna, izhaja tudi iz zapisnika o glavni obravnavi z dne 25.10.2007, ko je sodišče prve stopnje poskušalo s tožečo stranko razčistiti njeno vsebino. Na navedenem naroku sodišču to ni uspelo, pa tudi pozneje ne, ampak je sodišče prve stopnje postopalo, kot da te vloge ne bi bilo. Takšno ravnanje je v nasprotju z določbo 108. člena ZPP glede nepopolnih vlog, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka.

Pritožbeno sodišče se pridružuje pritožbi tožene stranke tudi, v kolikor ta napada neprepričljivost dokazne ocene sodišča prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe, da je predmet tožbenega zahtevka te pravde le poslovno razmerje med ŠC, katerega terjatev je prešla na tožečo stranko, in tožencem po pogodbi o operativnem leasingu z dne 17.9.2003 (priloga A 3), neodvisno od kreditnega razmerja med S d.o.o. in tožencem, ki ga ves čas postopka zatrjuje toženec. Pri tem je opozoriti, da je ugotovitev sodišča prve stopnje, da naj bi bilo potrdilo z dne 16.1.2004 (priloga A 7) ponarejeno, vsaj preuranjena, če že ne nepravilna. Žig ŠC se na tej vlogi sicer res nekoliko razlikuje od žiga na drugih listinah. Vendar oblika in velikost žiga ni predpisano enaka, torej so žigi iste firme lahko različnih oblik in velikosti. Da bi lahko šlo pri kreditu, ki ga ves čas postopka zatrjuje toženec, in terjatvi, ki je predmet te pravde, za dejansko eni in isti posel, bi lahko kazale tudi druge listine v spisu, kot na primer do zaporedne številke 10 identična obračuna dolga toženca v prilogah A 21 in A 30, blagajniški prejemek in potrdilo o vplačilu v prilogi A 8 in A 9, vzrok navedb na pisni vlogi tožeče stranke, ki jo je sodišče prve stopnje prejelo 9.1.2007 (v spisu list. št. 18). Navedeno bi lahko potrjevalo, da gre pri tu vtoževani terjatvi in s strani toženca zatrjevanem posojilnem razmerju za en in isti pravni posel. Pritožbeno sodišče je zaradi zgoraj citirane bistvene kršitve določb postopka in nepopolne ali zmotne ugotovitve dejanskega stanja pritožbi ugodilo v izpodbijanem obsodilnem delu razveljavilo izpodbijano sodbo in v tem obsegu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (1. odstavek 354. člena in 355. člen ZPP). Ob ponovnem sojenju o še preostalem tožbenem zahtevku naj ima sodišče prve stopnje v vidu zgoraj podane pripombe pritožbenega sodišča in najprej razišče vsebino pisne vloge tožeče stranke na list. št. 18 v spisu, nato pa dodatno razišče še preostala pravno relevantna dejstva za odločitev o tožbenem zahtevku. Ko bo sodišče prve stopnje ugotavljalo izvirnost listin, ne bo nekoristno, če poprej pribavi originale teh listin (7. člen ZPP), v kolikor je o njihovi izvirnosti spor med strankama, o spornih vprašanjih pa odloči po pravilu dokaznega bremena. Opozoriti je še, da sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe pojasnjuje tudi zavrnitev tožbenega zahtevka pod 1. točko citiranega sklepa o izvršbi, medtem ko je v 2. točki izreka izpodbijane sodbe ta del odločitve izpadel. Posledica razveljavitve odločitve o glavni stvari je razveljavitev tudi odločitve stroškovnega dela sodbe, da bo o stroških postopka lahko odločeno glede na končni uspeh strank v pravdi. Iz enakega razloga je za končno odločbo pridržana tudi odločitev o stroških pritožbenega postopka, kar temelji na določbi 4. odstavka 165. člena ZPP.