Jedro

Na Okrajnem sodišču v Mariboru je zaposleno večje število administrativnega osebja in tudi sodno funkcijo na njem opravlja večje število sodnikov, zato bo mogoče videz nepristranskosti sojenja navkljub navedeni povezavi med zaposlenimi in tožečo stranko, sicer sodniško pomočnico v zemljiški knjigi, mogoče zagotoviti z ustrezno organizacijo dela.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. A. K. in B. K. sta tožbo zaradi motenja posesti ter predlog za izdajo začasne odredbe zoper L. L. vložila na Okrajnem sodišču v Mariboru. To je predlagalo določitev drugega stvarno pristojnega sodišča za odločanje v zadevi. Predlog je utemeljilo z okoliščino, da je tožnica B. K. na Okrajnem sodišču v Mariboru zaposlena kot sodniška pomočnica v zemljiški knjigi in s potrebo po vnaprejšnji izključitvi vsakega dvoma strank v odločitev sodišča prve stopnje.

2. Predlog ni utemeljen.

3. Po določbi 67. člena Zakona o pravdnem postopku Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so zato drugi tehtni razlogi. Delegacija pristojnosti je pomemben procesni institut, s katerim se zagotavlja (tudi) ustavna pravica do nepristranskega sojenja. Ustava Republike Slovenije namreč v 23. členu predvideva pravico do sodnega varstva, iz katere izhaja tudi zahteva, da sodišče pri postopanju v konkretni zadevi ustvarja oziroma ohrani videz nepristranskosti. Po stališču Evropskega sodišča za človekove pravice sta za obstoj nepristranskosti sojenja odločilna tako subjektivni kriterij, pri katerem gre za ugotavljanje osebnega prepričanja sodnika, ki odloča v konkretnem primeru, kot tudi objektivni kriterij, pri katerem gre za presojo, ali je sodnik v postopku zagotavljal uresničevanje procesnih jamstev tako, da je izključen vsak upravičen dvom v njegovo nepristranskost. Pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja torej ni pomembno le to, da je nepristranskost sojenja dejansko zagotovljena, temveč se mora odražati tudi navzven. Ohranjen mora biti tako imenovani videz nepristranskega sojenja. V nasprotnem primeru sta lahko ogrožena tako zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč na sploh, kot tudi zaupanje strank v nepristransko sojenje v konkretni zadevi.

4. Dejstva, da je tožnica B. K. zaposlena kot sodniška pomočnica v zemljiški knjigi stvarno in krajevno pristojnega Okrajnega sodišča v Mariboru, po oceni Vrhovnega sodišča ni mogoče subsumirati pod pravni standard „drugega tehtnega razloga“ iz 67. člena Zakona o pravdnem postopku, ki bi utemeljeval delegacijo pristojnosti. Objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije, namreč v konkretnem primeru po razumnih merilih ne more biti prizadeta, čeprav bo o zadevi odločalo Okrajno sodišče v Mariboru. Na tem sodišču je zaposleno večje število administrativnega osebja in tudi sodno funkcijo na njem opravlja večje število sodnikov, zato bo mogoče videz nepristranskosti sojenja navkljub navedeni povezavi med zaposlenimi in tožečo stranko mogoče zagotoviti z ustrezno organizacijo dela.