Jedro

Interes, da se na podlagi ustrezne tožbe v pravdi ugotovi, da je zakoniti dedič od zapustnice prejel darilo v višini 70.000,00 EUR, ki ga je potrebno vračunati v njegov (nujni) dedni delež, je lahko zgolj pritožničin, ki to zatrjuje oziroma uveljavlja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 5. 6. 2020 odločilo: - da naj oporočna dedinja V. K. zoper zakonitega dediča J. J. vloži tožbo, s katero bo uveljavljala, da se mu v dedni delež všteje zapustničino darilo - denarna sredstva v višini 70.000,00 EUR (I. točka), - da naj zakoniti dedič J. J. zoper oporočno dedinjo V. K. vloži tožbo, s katero bo uveljavljal, da zapustničina oporoka ne zajema premoženja, ki je predmet pogodbe o preužitku, sklenjene 27. 7. 2018 med zapustnico in oporočno dedinjo V. K., in sicer nepremičnin, ki so v nadaljevanju iste točke izreka naštete (II. točka izreka), - odločilo, da morata dediča tožbi vložiti v 30-ih dneh od pravnomočnosti predmetnega sklepa, da se zapuščinski postopek prekine za 30 dni, šteto od pravnomočnosti sklepa, če bosta v roku vloženi ustrezni tožbi, pa do pravnomočnega konca pravdnih postopkov, in opozorilo, da bo, če dediča v postavljenem roku ustrezne tožbe ne bosta vložila, zapuščinski postopek nadaljevalo ne glede na njune zahteve oziroma navedbe (glej III. - VI. točko izreka sklepa), - zavrnilo predlog zakonitega dediča J. J. za prekinitev zapuščinskega postopka do pravnomočnega končanja pravdnega postopka P 1329/2019, ki teče pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani in ki ga je s tožbo za ugotovitev ničnosti pogodbe o preužitku sprožil zakoniti dedič zoper oporočno dedinjo (VII. točka izreka).

2. Zoper I. - VI. točko izreka sklepa se iz vseh zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov pritožuje oporočna dedinja, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da ga spremeni tako, da se glede I. točke na pravdo napoti dediča J. J. ter da se posledično spremenita točki IV in V, II. točka pa da se razveljavi in da se sodišču prve stopnje naloži, da samo odloči o tem, na katero premoženje se nanaša oporoka oziroma, da odloči kdo in kaj deduje po oporoki ali zakonu, podredno, da se sklep razveljavi in zadeva (z ustreznimi navodili) vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. V zvezi s I. točko izreka naj bi sodišče napačno odločilo glede dokaznega bremena. Pri tem se je kljub prevladujočim razlogom, zaradi katerih bi moralo na pravdo napotiti dediča J. J., tako odločilo zaradi svojega mnenja, da naj „negativnega dejstva“ ne bi bilo mogoče dokazovati in da se zgolj zato na pravdo napoti oporočno dedinjo. Takšno stališče naj bi bilo napačno iz več razlogov. Prevladujoči razlog je, da iz notarske listine - oporoke zapustnice, ki je javna in verodostojna listina, izhaja, da je dedič od zapustnice prejel oziroma si prilastil 70.000,00 EUR. Sodna praksa se glede dejstev, ki so zapisana v javni in verodostojni listini - to je notarskem zapisu jasna in enotna. Za takšna dejstva se šteje, da so resnična, razen če se v pravdi njihova resničnost ne razveljavi (sklicuje se na odločbo VSL II Cpg 688/2001). Dedič J. J. v pravdi ne bi dokazoval negativnega dejstva, pač pa svojo navedbo, da naj bi morda ta denar zaslužil oziroma ga pridobil na drugi zakoniti pravni podlagi, ter se mu zaradi tega ne bi štel v dedni delež. Tudi trditev, ki jo je v svoje opravičilo zatrjeval omenjeni dedič, češ da je denar izročal zapustnici in da je plačeval njene obveznosti, ne predstavlja negativnega dejstva, pač pa povsem pozitivno trditev o storitvah in dajatvah, ki jih z lahkoto dokazuje. Poleg tega je denar od poseka gozda ali pa kmetijska subvencija last lastnika gozda oziroma kmetije, zaradi česar niti ni potrebna pravda. Ne gre za spor o dejstvih pač pa za uporabo prava. Glede II. točke izreka opozarja na vsebino 210. člena ZD o tem, kdaj napoti sodišče dediča na pravdo. Vsebina oporoke zapustnice, ki je sestavljena v obliki notarskega zapisa, je popolnoma jasna in enostavna, zaradi česar ne dopušča nikakršnega dvoma. Vse svoje premoženje zapustnica zapušča podpisani dedinji, tako da glede tega dvoma ne more biti. Kaj sodi v premoženje zapustnice oziroma kaj je „vse premoženje“, je pravno vprašanje. To, da je zapustnica pol ure pred zapisom oporoke s pogodbo o preužitku razpolagala z delom premoženja, na dejstvo, da oporočni dedič prejme vse, kar ima zapustnica ob smrti, nima nobenega vpliva. Vsa razpolaganje zapustnice do njene smrti, tako pred sestavo oporoke ali po njej, v ničemer ne vplivajo na vsebino oporoke oziroma vsebino dedovanja. Popolnoma jasen zapis o oporoki ne predstavlja ugotavljanja dejstev, pač pa le enostavno uporabo prava. Dedinja si ne zna predstavljati, katere dokaze bi se izvajalo, glede tega kaj piše v oporoki, ki je popolnoma jasna.

3. Zakoniti dedič v odgovoru predlaga zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Odločitev sodišča prve stopnje, da kljub ugotovitvi, da so te njene trditve verjetno izkazane z logičnim prepletom potrdil o dvigih denarja in zapustničino izjavo v oporoki, glede (sporne) okoliščine o zapustničinem darilu denarnih sredstev v višini 70.000,00 EUR zakonitemu dediču na vložitev tožbe napoti oporočno dedinjo (pritožnico), je pravilna. Kot razlog za to svojo odločitev zapuščinsko sodišče ni izpostavilo le okoliščine (glej 5. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa), da lahko zakoniti dedič, ki njeni trditvi o prejetem darilu nasprotuje, negativna dejstva dokazuje le posredno (z indičnimi dejstvi),1 ampak v prvi vrsti dve drugi med seboj povezani okoliščini (kar pritožba očitno spregleda, saj se do teh argumentov jasno/izrecno ne opredeli), in sicer kdo ima za vložitev tožbe pravni interes2 in kdo je nosilec ustreznega (dokaznega) bremena. Interes, da se na podlagi ustrezne tožbe v pravdi ugotovi, da je zakoniti dedič od zapustnice prejel darilo v višini 70.000,00 EUR, ki ga je potrebno vračunati v njegov (nujni) dedni delež, je lahko zgolj pritožničin, ki to zatrjuje oziroma uveljavlja. Prav tako je iz istega razloga na njej dokazno breme, da te svoje trditve dokaže.3 Za presojo pravilnosti izpodbijane odločitve zato pritožbeno izpostavljanje dokazne moči oporoke, zapisane v obliki notarskega zapisa, ni odločilno. Bo pa lahko zaradi pomena (dokazne moči) listin, na katere se pritožnica sklicuje, v pravdi, ki jo je dolžna sprožiti, oziroma posledične uspešnosti njenega dokazovanja, dejansko prišlo do prevalitve dokaznega bremena4 na zakonitega dediča. Prav tako je neprepričljivo pritožbeno izpostavljanje, kaj nasprotni udeleženec točno zatrjuje v zvezi s posameznimi zneski. Bistveno je, da konkretizirano nasprotuje pritožničini trditvi, da je šlo za zapustničina darila.5

6. Zmotno je nadalje pritožbeno naziranje, da zgolj zaradi slovnično jasnega zapisa obsega zapustničinega oporočnega razpolaganja, v konkretnem primeru ne gre za spor o dejstvih v zvezi z vsebino oporoke, zaradi katerega zapuščinsko sodišče prekine zapuščinsko obravnavo in napoti stranke na pravdo (glej 1. točko drugega odstavka 210. člena ZD6). Slovnična jasnost oporočnega besedila sama za sebe ne pomeni, da mu (s strani različnih oseb) ni moč pripisati različnih pomenov. In v konkretnem primeru (kot je to v točkah 6 – 8 obrazložitve izpodbijanega sklepa pojasnilo sodišče prve stopnje) imata dediča različni stališči, kaj (katero premoženje) je imela zapustnica pri oporočni določbi „vse premoženje“ točno v mislih,7,8 kar pa je v prvi vrsti dejansko in šele nato pravno vprašanje (glej 8. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa kot tudi sklep tega sodišča I Cp 2809/2017 z dne 16. 5. 2018). V zvezi s tem dejanskim vprašanjem prave (dejanske) vsebine zapustničine volje pa bosta lahko dediča (v skladu z načelom proste presoje dokazov iz 8. člena ZPP9) za dokazovanje svojih trditev v pravdi predlagala vse primerne dokaze (npr. zaslišanja, listine itd…). Skratka nič drugače, kot se (zatrjevana) vsebina (poslovne) volje v pravdnih postopkih dokazuje.

7. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker niso podani niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je to sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (druga točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

1 Pritožba temu nasprotuje s (posplošenim) poudarjanjem, da bi zakoniti dedič v pravdi dokazoval posredno relevantne pozitivne okoliščine (trditve), pri čemer pa ne uspe pojasniti, kakšno tožbo bi slednji v tem oziru sploh lahko postavil (da bi bila upoštevaje določbe ZPP oziroma njegov 181. člen dopustna). 2 Glej npr. VSL sklep II Cp 2266/2018 z dne 21. 11. 2018. 3 Glej npr. VSL sklepa II Cp 2266/2018 z dne 21. 11. 2018 in I Cp 1965/2018 z dne 23. 1. 2019. 4 Glej npr. VSRS Sodbo II Ips 312/2015 z dne 16. 2. 2017. 5 V tem okviru je zmotno tudi pritožbeno naziranje, češ da pri vprašanju, čigav je denar od poseka gozda oziroma kmetijskih subvencij, ne gre za spor o dejstvih ampak zgolj uporabo prava. Zakoniti dedič v pripravljalni vlogi z dne 19. 12. 2019 pojasnjuje, da so se sredstva pridobljena z opravljanjem kmetijske dejavnosti in pridobivanjem subvencij iz razloga, ker je bila lastnica zaščitene kmetije, večkrat nakazala na zapustničin bančni račun, a da ni bilo sporno, da iz razloga, ker so bila pridobljena z njegovim delom oziroma delom njegove družine, pripadajo izključno njemu. Te trditve merijo na obstoj soglasja (med njim in zapustnico), kar pa je v prvi vrsti dejansko vprašanje. 6 Zakon o dedovanju, Uradni list SRS, št. 15/1976, s kasnejšimi spremembami. 7 Pri čemer same za sebe in vnaprej (to je brez izvedbe ustreznega dokaznega postopka) okoliščine, da je zapustnica pol ure pred zapisom oporoke s pogodbo o preužitku (že) razpolagala z delom premoženja, ni moč (kot poskuša to s pojasnjevanjem razlogov za takšno dvojno razpolaganje prikazati pritožba) opredeliti kot nepomembne (nebistvene). 8 Ker je od tega vprašanja odvisno, katero premoženje je pritožnica (lahko) dedovala, je njena trditev, da je po razglašeni oporoki dedovala vse, kar je bilo zapustničina last, (najmanj) preuranjena, omenjanje zapustničine v oporoki izražene želje, da zakoniti dedič ničesar ne deduje, pa nebistveno. 9 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami.