Jedro

Določba drugega odstavka 84. člena ZDR določa sindikatu rok, v katerem ta lahko poda svoje mnenje, ne veže pa niti delavca niti delodajalca. Sindikat lahko v osmih dneh (od seznanitve z nameravano odpovedjo) poda mnenje, pri čemer ni določeno, ali je to lahko podano še v fazi nameravane odpovedi ali po dejansko izvršeni odpovedi (kar bi bilo ob upoštevanju naslednjih zakonskih določb bolj logično). Zato ta določba delodajalcu ne preprečuje, da odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne bi dal prej kot v osmih dneh, kolikor ima na voljo sindikat za svoje mnenje in odpoved pogodbe o zaposlitvi ne more biti preuranjena, če je dana pred potekom tega roka. To še toliko manj, ker tretji odstavek istega člena določa, da sindikat lahko nasprotuje odpovedi (ne nameravani odpovedi), kar pomeni, da je v skladu z zakonsko določbo, če je odpoved pogodbe o zaposlitvi dana pred podajo mnenja sindikata. To potrjuje tudi določba prvega odstavka 85. člena ZDR, saj v primeru nasprotovanja sindikata nameravani odpovedi še ni potrebe po zadržanju učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek na razveljavitev redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi in da je tožena stranka dolžna tožnika sprejeti nazaj v delovno razmerje od 17.2.2003 dalje in mu za čas prekinitve delovnega razmerja obračunati plačo in plačati prispevke. Ugotovilo je, da tožena stranka redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi redne likvidacije gospodarske družbe ni dala v nasprotju z veljavnimi predpisi.

Drugostopenjsko sodišče je zavrnilo pritožbo tožnika kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper pravnomočno sodbo je tožnik vložil revizijo zaradi revizijskih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navajal je, da sodišče ni upoštevalo dejstva, da je tožnik odpoved pogodbe o zaposlitvi prejel pred iztekom roka, v katerem je sindikat lahko podal svoje mnenje. Zato je odpoved pogodbe nezakonita, saj je vplivala vsaj na to, da je odpovedni rok začel teči prej, kot bi v primeru spoštovanja roka. Zato je predlagal, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in razveljavi sodbi sodišč druge in prve stopnje in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Revizija je bila v skladu z določbo 375. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list RS, št. 12/2003 - Uradno prečiščeno besedilo) vročena nasprotni stranki, ki je na revizijo odgovorila in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

V odgovoru na revizijo je tožena stranka prerekala revizijske navedbe in predlagala zavrnitev revizije.

Revizija ni utemeljena.

Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (371. člena ZPP).

Ker tožnik v reviziji ni navedel, kje oziroma v čem naj bi bile bistveno kršene določbe pravdnega postopka, revizijsko sodišče izpodbijane sodbe glede tega revizijskega razloga ni preizkušalo.

Revizijsko sodišče ni ugotovilo zmotne uporabe materialnega prava, ker je sodišče odločilo skladno z določbami zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Uradni list RS, št. 42/2002).

Po določbi prvega odstavka 84. člena ZDR mora delodajalec o nameravani redni ali izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi pisno obvestiti sindikat, katerega član je delavec ob uvedbi postopka, če delavec tako zahteva. Kdaj mora delavec to zahtevati zakon ne določa. V drugem odstavku istega člena pa je določba, da sindikat lahko poda svoje mnenje v roku osmih dni, drugače se šteje, da odpovedi ne nasprotuje.

Tožena stranka je na zahtevo tožnika o nameravani odpovedi pogodbe o zaposlitvi obvestila sindikat, katerega zaupnik je bil tožnik. Z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi tožena stranka ni počakala osem dni, ki jih zakon daje na voljo sindikatu za pripravo mnenja, ampak je pogodbo o zaposlitvi prej odpovedala, kar naj bi po mnenju tožeče stranke povzročilo nezakonitost sklepa o odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Sodišče je ugotovilo, da preuranjena odločitev tožene stranke oziroma odpoved lahko pomeni le relativno kršitev postopkovnih določb, ki pa ni vplivala na zakonitost in pravilnost odpovedi.

Pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi je treba upoštevati, da je delovno razmerje pogodbeno razmerje. Zato odpoved pogodbe o zaposlitvi ni več vezana na sklepe oziroma odločbe, ki bi jih izdajal pristojen organ v nekem postopku, ampak je odpoved pogodbe o zaposlitvi enostransko dejanje delavca ali delodajalca, ki pa sta pri odpovedi vezana na določene pogoje materialnega prava, ki so predpisani v zakonu.

Odpoved pogodbe o zaposlitvi je zakonita, če je bila dana iz razlogov, ki jih določa zakon. Upoštevanje ostalih zakonskih določb je treba preverjati in upoštevati v vsakem posameznem primeru posebej, pri čemer se bo moralo izpostaviti vprašanja, komu je neka zakonska določba namenjena, od koga zahteva določeno ravnanje ali opustitev in ali je ravnanje ali opustitev določenih zakonskih določil lahko vplivala na zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

Določba drugega odstavka 84. člena ZDR določa sindikatu rok, v katerem ta lahko poda svoje mnenje, ne veže pa niti delavca niti delodajalca. Sindikat lahko v osmih dneh (od seznanitve z nameravano odpovedjo) poda mnenje, pri čemer ni določeno, ali je to lahko podano še v fazi nameravane odpovedi ali po dejansko izvršeni odpovedi (kar bi bilo ob upoštevanju naslednjih zakonskih določb bolj logično). Zato ta določba delodajalcu ne preprečuje, da odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne bi dal prej kot v osmih dneh, kolikor ima na voljo sindikat za svoje mnenje in odpoved pogodbe o zaposlitvi ne more biti preuranjena, če je dana pred potekom tega roka. To še toliko manj, ker tretji odstavek istega člena določa, da sindikat lahko nasprotuje odpovedi (ne nameravani odpovedi), kar pomeni, da je v skladu z zakonsko določbo, če je odpoved pogodbe o zaposlitvi dana pred podajo mnenja sindikata. To potrjuje tudi določba prvega odstavka 85. člena ZDR, saj v primeru nasprotovanja sindikata nameravani odpovedi še ni potrebe po zadržanju učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi.

V obravnavanem primeru je šlo za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov - redna likvidacija po določbah zakona o gospodarskih družbah (ZGD - Uradni list RS, št. 30/93 in nadalj.), kjer sindikalni zaupniki ne uživajo pravnega varstva (prvi odstavek 113. člena ZDR). Za presojo zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi materialno pravno ni bilo pomembno, ali sindikat nasprotuje odpovedi pogodbe o zaposlitvi ali ne, saj nasprotovanje sindikata redni odpovedi iz poslovnih razlogov ni moglo imeti nobenega učinka na samo odpoved, niti ni možno zadržanje učinkovanja odpovedi (prvi odstavek 85. člena ZDR). Zato odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki je bila dana pred potekom osemdnevnega roka iz drugega odstavka 84. člena ZDR, ni bila v nasprotju z zakonskimi razlogi odpovedi, kar sta pravilno odločili že obe nižji sodišči. Morebitne druge posledice neupoštevanja zakonsko določenega roka, kot pridobitev nekaj dni delovnega razmerja zaradi kasnejšega datuma odpovedi, bi bilo treba ustrezno uveljavljati in dokazovati v sodnem postopku, saj v revizijskem postopku novote niso dovoljene (372. člen ZPP).

Zaradi navedenih razlogov je revizijsko sodišče v skladu z določbo 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.