Jedro

Tožbeni zahtevek temelji na pisni Pogodbi, v kateri sta se pravdni stranki med drugim sporazumeli tudi o ceni dobavljenega materiala. Prvostopenjsko sodišče se je tako pravilno sklicevalo na navedeno Pogodbo, saj toženi stranki ni uspelo dokazati morebitne spremembe (znižanja) dogovorjene cene.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožena stranka sama nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 135950/2009 z dne 23. 9. 2009 v veljavi v 1. in 3. odstavku izreka tako, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki 448,98 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 8. 2009 dalje do plačila ter izvršilne stroške v znesku 41,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25. 10. 2009 dalje do plačila, vse v roku osmih dni (1. odstavek izreka), in da je dolžna tožena stranka tožeči stranki plačati 141,14 EUR pravdnih stroškov, v 8 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči naslednji dan po izteku 8-dnevnega roka dalje do plačila (2. odstavek izreka).

2. Zoper sodbo je pravočasno vložila pritožbo tožena stranka. Uveljavlja pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka (1. in 3. točka 1. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi gre za spor majhne vrednosti in ni podan kateri od zakonskih razlogov za odstop zadeve senatu. Zato je o pritožbi odločala sodnica posameznica (5. odstavek 458. člena ZPP).

6. Na dejansko stanje, kot ga ugotovi prvostopenjsko sodišče v sporu majhne vrednosti, je pritožbeno sodišče vezano, saj je sodbo, izdano v tovrstnih sporih, mogoče izpodbijati le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava (1. odstavek 458. člena ZPP).

7. Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da sta stranki 24. 4. 2009 sklenili Letno prodajno pogodbo št. 04/2009 (Pogodba: priloga A2), s katero se je tožeča stranka zavezala toženi stranki dobavljati strešno kritino. V 4. členu Pogodbe je bilo dogovorjeno, da tožeča stranka toženi stranki za dobavljeno strešno kritino znamke M. prizna 10 % rabat, cene pa se določijo na podlagi veljavnega cenika v času posameznega naročila (3. člen Pogodbe). Tožeča stranka je toženi stranki s prvo fakturo št. FA09000157-01 z dne 2. 7. 2009 (A3), za dobavljeni material zaračunala dvojni popust, in sicer 10 % v skladu s Pogodbo in še popust v znesku 374,15 EUR + DDV. Ko je ugotovila, da je po pomoti zaračunala dvojni popust, je izdala novo fakturo (A4), kjer je upoštevala le 10 % popust, dogovorjen s Pogodbo.

8. Pritožnik sodišču prve stopnje očita absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, ker naj se ne bi opredelilo do navedb tožene stranke, da je utemeljeno verjela, da je znesek storitve 5.535,40 EUR, ki ga je zaračunala tožeča stranka, pravilen, saj ta znesek ni bil nesorazmerno nizek, prav tako pa je vključeval razumen in tržno sprejemljiv popust. To velja še toliko bolj, ker je imela tožeča stranka v času, ko je bil izstavljen sporni račun, prodajno akcijo, ki je potekala tudi v času izdaje popravljenega računa. Zato bi morala tožeča stranka tudi pri novem/popravljenem računu toženi stranki priznati 25 % popust. Prvostopenjsko sodišče se je do v pritožbi ponovno navedenih ugovorov tožene stranke opredelilo in obrazložilo, da toženi stranki ni uspelo dokazati, da je bil med pravdnima strankama naknadno dogovorjen višji popust, kot izhaja iz 4. člena Pogodbe. Prav tako je obrazložilo, da je prodajna akcija s 25 % popustom trajala v času od 10. 7. do 10. 8. 2009, med pravdnima strankama pa se je v skladu s Pogodbo uporabil cenik veljaven ob naročilu (3. člen Pogodbe). Le-to pa je bilo dano 30. 6. 2009, torej se nanj kasnejša prodajna akcija ne nanaša. Poleg tega pa je navedena akcija veljala le za kritino M. rdeče barve, tožena stranka pa je naročila kritino M. rjave barve.

9. Glede na navedeno očitana bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana.

10. Neutemeljene so tudi o navedbe o zmotni uporabi materialnega prava. Tožbeni zahtevek temelji na pisni Pogodbi, v kateri sta se pravdni stranki med drugim sporazumeli tudi o ceni dobavljenega materiala (4. člen). Prvostopenjsko sodišče se je tako pravilno sklicevalo na navedeno Pogodbo, saj toženi stranki, kot že rečeno, ni uspelo dokazati morebitne spremembe (znižanja) dogovorjene cene. V izogib ponavljanju se zato pritožbeno sodišče v celoti sklicuje na razloge v izpodbijani sodbi, pri čemer pa dodaja, da bi lahko stranki v skladu s 17. členom Pogodbe dogovorjeno ceno spremenili samo sporazumno in pisno. Da bi do tega prišlo, tožena stranka niti ni zatrjevala. Zato s svojimi pritožbenimi navedbami o ponudbi in sprejemu le-te ne more uspeti.

11. Prav tako ne more uspeti s pavšalnimi navedbami, da je tožena stranka dobavljeno blago reklamirala, ker je bilo slabše kvalitete od dogovorjene. Prvostopenjsko sodišče je namreč ugotovilo, da tožena stranka napake ni grajala skladno s 461. in 464. členom Obligacijskega zakonika (OZ), saj reklamacije ni podala pravočasno, niti je ni natančno opredelila in tožeče stranke ni povabila na ogled kritine z napako.

12. Glede na navedeno uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, kot tudi ne tisti, na katere pazi pritožbeno sodišče ob reševanju pritožbe po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP). Zato je bilo treba pritožbo tožene stranke zavrniti in izpodbijano sodbo v skladu s 353. členom ZPP potrditi.

13. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka (1. odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP).