Jedro

Za presojo, ali je stvar fizično deljiva, je odločilno stanje ob delitvi. Zgolj velikost hiše, ki jo znova izpostavlja pritožba, torej ne more biti odločilna. Z dodatnimi deli in spremembami, ki bi bile potrebne, da bi posamezni del hiše pridobil ustrezno funkcionalnost, pa bi morala soglašati oba solastnika, kot je pritožnici pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razdelilo solastne nepremičnine predlagatelja in nasprotne udeleženke. Prvemu je v izključno last in posest dodelilo edino solastno parcelo v k. o. X, vse tri parcele v k. o. Y in vse parcele v k. o. Z., razen parcel št. 330/0, 255/1, 255/2, 255/3, 256/0, 96/0, 97/0, 105/4 in 311/58 v tej k. o., ki jih je dodelilo v izključno last in posest nasprotni udeleženki. Sklenilo je še, da mora predlagatelj plačati nasprotni udeleženki 3.427,04 EUR v roku treh mesecev od pravnomočnosti sklepa skupaj z obrestmi, nasprotna udeleženka pa ima do plačila tega zneska zastavno pravico na nepremičninah, ki so pripadle predlagatelju. Sklenilo je tudi, da udeleženca nosita vsak svoje stroške postopka, glede skupnih stroškov pa je napovedalo izdajo posebnega sklepa.

2. Nasprotna udeleženka se v pritožbi sklicuje na vse zakonske pritožbene razloge. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa, podrejeno njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da ni bila v enakopravnem položaju s predlagateljem, ki mu je sodišče v celoti sledilo in verjelo, njene predloge pa je vse po vrsti zavrnilo. Ponavlja, da je bil njen edini interes pridobiti hišo na naslovu N. s pripadajočim zemljiščem, ki je predlagatelj za kmetijsko dejavnost ne potrebuje. Predlagatelj si že osem let lasti vse solastne nepremičnine, prejema subvencije, z izjemo iztržka od prodanega lesa pa je obdržal tudi ves donos kmetije. Pritožnica se ne strinja z mnenjem izvedenca, da hiša brez večjih posegov ni deljiva. Delež na tej nepremičnini ima za pritožnico neprecenljivo vrednost, ki ni primerljiva s parcelami, ki so ji pripadle po izpodbijanem sklepu. Gre za zemljišča slabe kvalitete, strma, zahtevna za obdelavo in oddaljena od vasi. Parcela V. nima dostopa, parcela Rečevnica pa je v naravi slabo vzdrževan gozd, ki je večinoma izsekan, medtem ko so ostale parcele primerne edino za pašo živine. Pritožnica zato z dodeljenimi nepremičninami nima kaj početi in zanjo pomenijo kvečjemu breme. Izpodbijani sklep zanjo ni sprejemljiv. Za povrh ga je sodišče oprlo na predlog, ki ga je predlagatelj podal v svoji zadnji pripravljalni vlogi. To je sodišču izročil šele na zadnjem naroku, zato se pritožnica do predloga ni mogla vsebinsko opredeliti.

3. Predlagatelj v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in pritrjuje razlogom izpodbijanega sklepa.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je pravilno in celovito ugotovilo dejansko stanje. Na podlagi izvedenskih mnenj treh izvedencev (kmetijske, gozdarske in gradbene stroke) se je lahko zanesljivo prepričalo o vrednosti in stanju solastnih nepremičnin, prav tako o možnosti za njihovo delitev v naravi. Pri odločitvi o tem, katera od nepremičnin naj po razdružitvi njune solastne skupnosti pripade posameznemu udeležencu, je dovolj skrbno preverilo njune zatrjevane upravičene interese. Sprejeta odločitev je tako tudi po presoji pritožbenega sodišča najbolj funkcionalna in ekonomična, saj v največji možni meri upošteva interese obeh solastnikov, hkrati pa terja najmanjši znesek izplačila razlike v vrednosti prejetih nepremičnin. Takšna odločitev je glede na predpisane pogoje iz 70. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ) tudi materialnopravno pravilna.

6. Neutemeljen je pritožbeni očitek o domnevno neenakopravnem obravnavanju udeležencev postopka. Sodišče pri obravnavanju in odločanju ni neupravičeno favoriziralo predlagatelja, kot poskuša prikazati pritožnica, saj je preizkusilo tudi njene predloge in pobude. Dokazni postopek pa je pokazal, da so predlagateljevi razlogi vendarle tehtnejši. 7. Glede na jasno izvedensko mnenje namreč ne more biti nobenega dvoma, da hiša na naslovu N. v naravi ni deljiva, zlasti ne ob upoštevanju solastninskih deležev. Pritožničin znaša (le) 1/7; ker hiše, tako kot drugih solastnih nepremičnin, pritožnica za razliko od predlagatelja doslej ni uporabljala, je sodišče prve stopnje pravilno sklepalo, da je predlagatelj, ki se ukvarja z ekološkim kmetovanjem, izkazal upravičen interes za dodelitev celotne hiše. Za presojo, ali je stvar fizično deljiva, je odločilno stanje ob delitvi. Zgolj velikost hiše, ki jo znova izpostavlja pritožba, torej ne more biti odločilna. Z dodatnimi deli in spremembami, ki bi bile potrebne, da bi posamezni del hiše pridobil ustrezno funkcionalnost, pa bi morala soglašati oba solastnika, kot je pritožnici pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje.

8. Izvedenec je potrdil, da predlagatelj za smotrno kmetovanje potrebuje tudi hišo in ne le zemljišča, zato drugačne pritožbene trditve niso utemeljene. Razumljiva je sicer želja pritožnice po umiku iz mestnega okolja v naravo, vendar ta ne more imeti prednosti pred ugotovljenimi potrebami predlagatelja. Tudi velikost njegovega idealnega deleža, ki šestkrat presega pritožničinega, ter dosedanji način rabe solastnih nepremičnin govorita v prid predlagatelju. Ob tem pritožbeni očitek, da si predlagatelj samovoljno lasti celo kmetijo, ni sprejemljiv. Pritožnica ni izkazala, da je od predlagatelja, razen zahtevane delitve donosov, kdaj terjala svojo udeležbo pri obdelovanju in vzdrževanju kmetije.

9. Pritožnica torej drugačne odločitve glede hiše ne more doseči. Neutemeljeno pa nasprotuje tudi dodelitvi parcel, ki so ji pripadle po izpodbijanem sklepu. Pritožnica je v postopku na prvi stopnji med drugim izrecno zahtevala zase parcelo, poimenovano V., in so njene drugačne pritožbene trditve protispisne. Dejstvo, da parcela nima urejenega dostopa, je izvedenec upošteval pri cenitvi te parcele. Tudi ostale pritožnici dodeljene parcele vrednostno pokrijejo njen solastni delež, skupaj s plačilom, ki ji ga po izpodbijanem sklepu dolguje predlagatelj. Če so te parcele za pritožnico res brez subjektivne vrednosti, kot navaja v pritožbi, potem z morebitno njihovo prodajo ne bo prikrajšana.

10. Izpodbijani sklep je torej pravilen in zakonit. Tudi procesnih kršitev namreč v postopku na prvi stopnji ni bilo. Pritožnica je šele v pritožbi, torej prepozno, upoštevaje prvi odstavek 337. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP), začela zatrjevati, da se o zadnjem predlogu ni mogla vsebinsko izreči. Ta njen očitek ni utemeljen, saj sodišča na naroku ni prosila za dodaten rok za odgovor na predlog, niti ni uveljavljala domnevne kršitve pravice do obravnavanja v postopku (prvi odstavek 286.b člena ZPP).

11. Ker pritožbeni razlogi niso podani, je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP potrdilo izpodbijani sklep.