Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je v okoliščinah konkretnega primera pravilno stališče sodišča druge stopnje, da je za ugoditev tožbenemu zahtevku za plačilo denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo ključen dokaz z zaslišanjem tožnice in da brez njenega zaslišanja obstoja in višine škode ni mogoče ugotoviti ter da je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo izvedbo dokaza z izvedencem, ker je tožeča stranka predhodno onemogočila lastno zaslišanje.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je v okoliščinah konkretnega primera pravilno stališče sodišča druge stopnje, da je za ugoditev tožbenemu zahtevku za plačilo denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo ključen dokaz z zaslišanjem tožnice in da brez njenega zaslišanja obstoja in višine škode ni mogoče ugotoviti ter da je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo izvedbo dokaza z izvedencem, ker je tožeča stranka predhodno onemogočila lastno zaslišanje?

Obrazložitev

1. Pravdni stranki sta bivša partnerja. Tožnica je zoper toženca podala kazensko ovadbo zaradi storitve kaznivega dejanja nasilja v družini po prvem odstavku 191. člena Kazenskega zakonika (KZ-1). Toženec je krivdo za očitano kaznivo dejanje priznal. Sodišče je na podlagi sprejetega priznanja krivde toženca s sodbo spoznalo za krivega storitve očitanega kaznivega dejanja in mu izreklo pogojno obsodbo z določeno kaznijo 8 mesecev zapora in preizkusno dobo 2 let. Oškodovanko (tožnico) je s premoženjskopravnim zahtevkom glede nepremoženjske škode napotilo na pravdo. Tožnica je nato zoper toženca vložila odškodninsko tožbo, s katero je od njega iz naslova nepremoženjske škode zahtevala plačilo odškodnine v znesku 11.000,00 EUR, in sicer za prestane telesne bolečine in neugodnosti, upoštevajoč trajanje in intenzivnost telesnih bolečin 1.000,00 EUR, zaradi prestanega strahu 2.500,00 EUR, zaradi prestanih in bodočih duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti 1.500,00 EUR in zaradi prestanih duševnih bolečin zaradi posega v več osebnostnih pravic tožnice 6.000,00 EUR.

2. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo, ker je presodilo, da tožnica zatrjevane nepremoženjske škode ni dokazala. Tožnica se namreč vabilu na zaslišanje ni odzvala, čeprav je bila na narok pravilno vabljena in opozorjena na posledice izostanka, sodišče pa je presodilo, da je njeno zaslišanje v obravnavani zadevi ključnega pomena. Zavzelo je stališče, da bi o svojem subjektivnem zaznavanju kako, koliko časa in kako hude telesne bolečine je trpela, lahko sodišču izpovedala le tožnica sama, njene izpovedi pa ne morejo nadomestiti izpovedi predlaganih prič niti izvedenec medicinske stroke, ki ga je tožnica predlagala, saj je slednji namenjen objektivizaciji škode in enakopravnemu obravnavanju oškodovancev s primerljivimi škodnimi posledicami. Šele če bi tožnica ob svojem zaslišanju izpovedala oziroma potrdila, da je oziroma kakšne bolečine je zaradi poškodb trpela, bi lahko sodišče z izvedencem objektiviziralo obseg njenega trpljenja. Mnenje izvedenca ne more nadomestiti izpovedi tožnice. Enako po mnenju sodišča prve stopnje velja glede strahu in duševnih bolečin zaradi posega v osebnostne pravice. Šele če bi tožnica z lastnim zaslišanjem potrdila nastanek škode, bi sodišče obseg in višino škode lahko ugotavljalo z ostalimi predlaganimi dokazi.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice zavrnilo in sodbo ter popravni sklep sodišča prve stopnje potrdilo. Pritrdilo je razlogom sodišča prve stopnje, da tožnica ni uspela dokazati škode in njene višine, zato je bil tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnjen.

4. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga predlog za dopustitev revizije tožnica. V njem zastavlja naslednje pravno vprašanje: Ali je pri odločanju o nepremoženjski škodi, ki je nastala tožnici, upoštevajoč pravnomočno kazensko sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani VIII K 3371/2015 z dne 27. 10. 2015, s katero je bil toženec spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja nasilja v družini na škodo tožnice (toženec je priznal očitano mu kaznivo dejanje po obtožnici) in na katero je sodišče glede na 14. člen Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vezano in ko toženec posamezne vrste vtoževane škode in podanih navedb in trditev tožnice ni nikoli obrazloženo prerekal in se neprerekana dejstva štejejo za priznana in dokazana glede na 214. člen ZPP, ključen dokaz z zaslišanjem tožnice in brez njenega zaslišanja (ko je sodišče sicer ni ponovno vabilo) ni mogoče odločiti o zahtevku tožnice in ali ni mogoče o škodi tožnice odločiti tudi na podlagi drugih dokazov, kot je z zaslišanjem prič, katere dokaze je sodišče izvedlo, ter listinskimi dokazi iz kazenskega spisa, ki jih je sodišče prebralo v dokazne namene, kjer je bila tožnica zaslišana, in z angažiranjem sodnega izvedenca, ki je bil predlagan v dokazne namene, a sodišče tega dokaza ni izvedlo, in ali je za angažiranje sodnega izvedenca potrebno, da se predhodno zasliši tožnico kot stranko in je to pogoj za njegovo angažiranje in s tem tudi za ugoditev zahtevku? Tožnica pojasnjuje, da se naroka za zaslišanje ni udeležila zato, ker se je toženca bala, kar bi moralo sodišče upoštevati in ji tega ne bi smelo šteti v škodo. Pravi tudi, da toženec ni konkretizirano prerekal posamezne vrste nepremoženjske škode. Tožnica se tudi ne strinja s stališčem v izpodbijani sodbi, da je bil dokaz z zaslišanjem tožnice kot stranke ključen dokaz in da brez njega sodišče ne more odločiti o višini odškodnine oziroma da brez predhodnega zaslišanja tožnice ne more angažirati sodnega izvedenca. Sodni izvedenec namreč pred izdelavo mnenja oškodovanca povabi na osebni pregled, prav tako si pred izdelavo mnenja prebere spis, ki mu ga sodišče pošlje za potrebe izdelave izvedenskega mnenja in izvedenec mora mnenje izdelati profesionalno in strokovno neoporečno v skladu s pravili stroke, in tožnici res ni jasno, kako bi lahko na mnenje vplivala izpoved tožnice na sodišču, ko pa so bile podane vse ustrezne navedbe in trditve glede tožnici nastale nepremoženjske škode, sicer pa bi moralo sodišče tožnico ponovno vabiti ter jo zaslišati, v kolikor je bila njena izpoved za sodišče bistvenega pomena, ali pa bi jo zaslišalo po izdelavi izvedenskega mnenja. Tožnica nadalje navaja, da je splošno znano, da dejanja, za katera je bil obsojen toženec, pri osebah povzročajo nepremoženjsko škodo.

5. Predlog je v delu, razvidnem iz izreka sklepa, utemeljen.

6. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena ZPP). V obravnavanem primeru so pogoji za dopustitev revizije izpolnjeni glede pravnega vprašanja, opredeljenega v izreku tega sklepa. Vrhovno sodišče je zato revizijo v tako začrtanem obsegu dopustilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP).

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu tega sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).